"Pred našimi očmi se odvija nov genocid, mi pa ne storimo ničesar, da bi ga zaustavili," je dejal Abubacarr Marie Tambadou in spomnil na besede Edmunda Burka: "Edino, kar je potrebno za zmago nad zlom, je, da dobri ljudje ne naredijo ničesar."

Nasilno posredovanje mjanmarske vojske nad muslimansko manjšino Rohinga je leta 2017 v beg pognalo 700.000 Rohingov. Gambija mjanmarsko vojsko obtožuje tudi zunajsodnih pobojev, posilstev in drugih oblik spolnega nasilja, sežiganja domov in pobijanja živine ‒ z namenom uničenja skupine Rohingov v celoti ali delno, poroča Guardian.

Nobelova nagrajenka za mir bo zagovarjala vojsko

Sojenja se udeležuje tudi voditeljica Mjanmara Aung San Su Či, ki naj bi mjanmarsko državno vojsko zagovarjala predvidoma v sredo. Odločitev de facto voditeljice države in Nobelove nagrajenke, da sodeluje na sojenju, je po poročanju Guardiana požela veliko podpore v večinsko budističnem Mjanmaru.

Še pred zoro se je pred sodiščem v Haagu zbrala velika množica ljudi, ki spremlja sodni proces. Glavna tožnica v primeru je Gambija, večinsko muslimanska dežela v zahodni Afriki, ki Mjanmar obtožuje, da je prekršil konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, sprejeto po holokavstu.

Na sojenju tudi Rohingi

Na sojenju so prisotni tudi trije predstavniki Rohingov iz begunskega taborišča Kutupalong v Bangladešu, v katerem biva več kot 600.000 pripadnikov manjšine. 50-letna Hamida Khatun, ki je v vojaškem nasilju izgubila družino in prijatelje, je ustanoviteljica skupine Shanti Mohila, 400 žensk v centru Kutupalong. 46-letni Yousuf Ali je bil pretepen in spolno mučen v priporu, ker ga je mjanmarska policija obtožila podpore oboroženi rohinški skupini Arakan Rohinga. 22-letna Hasina Begun je preživela napad mjanmarskih vojakov.