AI je nagrado ambasador vesti Su Či podelil leta 2009, ko je bila še v hišnem priporu.

"Danes smo globoko osupli, da ne predstavljate več simbola upanja, poguma in večne obrambe človekovih pravic," je v pismu mjanmarski voditeljici zapisal generalni sekretar organizacije Kumi Naidoo. "Amnesty International ne more več opravičevati vašega statusa prejemnice nagrade ambasador vesti, zato vam jo z veliko žalostjo odvzemamo," je dodal. Iz organizacije so še sporočili, da so 73-letno Su Či o odločitvi obvestili v nedeljo.

Brez njenega odziva
Na novico se sama ni odzvala, so se pa odzvali predstavniki njene stranke in oblasti. Predstavnik njene stranke, Narodne lige za demokracijo (NLD), Mjo Njunt, je dejal, da odvzem nagrade ne škodi samo dostojanstvu Su Či, ampak tudi vseh članov NLD-ja. "Vse te organizacije delujejo za Bengalce, ki so odšli iz države, da bi dobili državljanstvo," je dejal Mjo, ki je za Rohinge uporabil slabšalni izraz Bengalci. Mjanmarci s tem izrazom namreč namigujejo, da so Rohingi nezakoniti priseljenci iz Bangladeša.

Namestnik ministra za informiranje Aung Hla Tun pa je dejal, da je "žalosten in razočaran" nad odločitvijo Amnesty International. "Zaradi tega jo bodo imeli ljudje samo še raje," je prepričan.

Ni upravičila pričakovanj
Aung San Su Či je uživala sloves borke za svobodo, ki se je postavila po robu vojaški hunti v Mjanmaru, zaradi česar je 15 let preživela v hišnem priporu. Ves čas je obljubljala, da bo v večinsko budistično državo pripeljala demokracijo. Njena stranka Narodna liga za demokracijo je nato leta 2015 zmagala na volitvah. To je prineslo upanje v popravo krivic, ki so se zgodile med več kot 50-letno vojaško vladavino.

Toda Su Či svojega položaja ni izkoristila za to, da bi stopila v bran preganjanim Rohingom. Njena vlada se prav tako spopada z močno razširjeno korupcijo in lokalnimi konflikti.

720.000 Rohingov zbežalo v Bangladeš
Med posredovanjem mjanmarskih varnostnih sil proti Rohingom v zvezni državi Rakajn je bilo ubitih več tisoč pripadnikov te manjšine, 720.000 pa jih je zbežalo v sosednji Bangladeš. Mjanmarska vojska je trdila, da je bila vojaška operacija potrebna za boj proti terorizmu.

Amnesty International priznava, da vlada Su Či nima neposrednega vpliva na varnostne sile, ji pa očita, da se je postavila za zločine in da ovira mednarodne preiskave zločinov.

Političarki so nedavno odvzeli tudi častno kanadsko državljanstvo, ostala pa je tudi brez vrste manjših nagrad različnih univerz ter krajevnih in regionalnih oblasti. Pojavili so se tudi pozivi o odvzemu Nobelove nagrade, ki jo je prejela leta 1991, a se Nobelov odbor za to ni odločil.