35 od 47 članic Sveta ZN-a za človekove pravice je glasovalo za resolucijo, ki vzpostavlja to skupino. Sedem članic se je vzdržalo, Burundi, Kitajska in Filipini pa so glasovali proti. Podporniki resolucije po poročanju Reutersa trdijo, da jo podpira več kot sto držav.

Svet ZN-a za človekove pravice bo tako vzpostavil "neodvisni mehanizem za zbiranje, združevanje, ohranitev in analizo dokazov najhujših mednarodnih zločinov in kršitev mednarodnega prava v Mjanmaru po letu 2011", da bi storilci teh zločinov lahko nekoč stopili pred roko pravice. Resolucija tudi poziva vlado te države v jugovzhodni Aziji, da omogoči dostop sodelavcem ZN-a.

Združeni narodi so presodili, da je šlo pri pregonu pripadnikov manjšinskega ljudstva Rohinga za etnično čiščenje in genocid. Preiskovalci misije ZN-a za ugotavljanje dejstev so sredi septembra ob objavi poročila navedli, da je mjanmarska vojska izvajala množične poboje in skupinska posilstva. Pozvali so tudi k mednarodni preiskavi in pregonu načelnika mjanmarske vojske in še petih visokih poveljnikov zaradi genocida nad Rohingi.

Tudi ICC sprožil preliminarno preiskavo
Preliminarno preiskavo dogodkov v Mjanmaru je sprožilo tudi Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Preiskava naj bi ugotovila, ali obstaja dovolj dokazov za začetek celovite preiskave.

Mjanmar: Poročilo neuravnoteženo
Mjanmarski veleposlanik pri ZN-u Kyaw Moe Tun je dejal, da poročilo misije ZN-a za ugotavljanje dejstev, ki ga njegova vlada kategorično zavrača, saj je neuravnotežena, enostranska in spodbuja neenotnost v državi.

Pred letom dni je s severa pokrajine Rakajn zaradi okrutne operacije mjanmarske vojske v Bangladeš pobegnilo okoli 700.000 Rohingov, poročajo o požigih, umorih in posilstvih. Mjanmar odločno zanika očitke o etničnem čiščenju in poudarja, da je šlo zgolj za odgovor na napade upornikov iz vrst Rohingov na policijske točke.