Humanitarne organizacije, ki v Bangladešu pomagajo dobrim 800.000 beguncem iz ljudstva Rohinga, za zagotavljanje osnovnih dobrin v naslednje pol leta potrebujejo 369 milijonov evrov, so sporočili predstavniki.

V Bangladešu je po ocenah 809.000 pripadnikov ljudstva Rohinga, ki so iz sosednjega Mjanmara pobegnili pred nasiljem, ki je vnovič izbruhnilo 25. avgusta letos. Takrat se je pol milijona beguncev v Bangladešu pridružilo 300.000 pripadnikom ljudstva, ki so tja prebegnili med preteklimi izbruhi nasilja v Mjanmaru.

"Če bangladeške vlade ne bomo podprli pri zagotavljanju takojšnje pomoči pol milijona Rohingom, bodo številni najranljivejši med njimi, predvsem ženske, otroci in starejši, umrli," poziva William Lacy Swing iz Mednarodne organizacije za migracije, ki koordinira pomoč Rohingom. "To bodo žrtve zanikanja," dodaja Swing.

V naslednjega pol leta v Bangladešu pričakujejo še dodatnih 91.000 beguncev, ocenjuje predstavnik in koordinator ZN-a v Bangladešu Robert Watkins.

Vojska z brutalnimi povračilnimi ukrepi
Rohingi v Bangladeš bežijo zaradi vojaških akcij mjanmarskih oblasti, ki jih Združeni narodi označujejo za etnično čiščenje. Mjanmar očitke zavrača in trdi, da se vojska bojuje proti upornikom rohinškega vojnega krila, ki so 25. avgusta prevzeli odgovornost za napade na 30 mjanmarskih policijskih postaj.

Uporniki so prav tako stali za napadi oktobra lani. Takrat so brutalni povračilni ukrepi vojske v beg pognali 87.000 ljudi.

Voditeljica za sprejemanje beguncev
Mjanmarsko voditeljico Aung San Su Či, ki sicer nima neposrednega nadzora nad vojsko, mednarodna skupnost obsoja, da v konfliktu ne stori dovolj. Voditeljica je obsodila kršitve človekovih pravic in dejala, da je Mjanmar pripravljen za začetek procesa, dogovorjenega z Bangladešem leta 1993, po katerem bodo nazaj sprejeli vsakogar s statusom begunca.

Te informacije niso nič kaj spodbudne za večino Rohing, saj večina nima uradnih dokumentov o kraju prebivališča, saj so v Mjanmaru večinoma obravnavani kot nezakoniti priseljenci in so brez svoje države. Večina se prav tako ne želi vrniti brez zagotovila o dodelitvi državljanstva, saj bodo brez njega še naprej ranljivi za preganjanje in diskriminacijo, s katerima se soočajo že leta.

Amnesty International mednarodno skupnost poziva, naj zaustavi deportacijo beguncev nazaj v Mjanmar, dokler tam obstaja nevarnost resnih kršitev človekovih pravic. Vsaka vrnitev bi tako morala biti prostovoljna.

Humanitarne skupine Mjanmar obtožujejo zločinov proti človečnosti
Human Rights Watch (HRW) trdi, da imajo dokaze o načrtovanih usmrtitvah več deset pripadnikov ljudstva Rohinga v vasi Maung Nu v zvezni državi Rakajn od mjanmarske vojske. Skupina je opravila intervjuje s 14 preživelimi iz vasi, ki so poročali o poboju moških in dečkov pred očmi vaščanov, nato pa so postrelili skoraj vse bežeče.

HRW zato Mjanmar obtožuje zločinov proti človečnosti, tako kot tudi odbor ZN-a za pravice žensk in otrok, ki Mjanmar zaradi zločinov proti človečnosti poziva k takojšnji prekinitvi nasilja v Rakajnu.