stopnjujejo pritiski na Mjanmar zaradi zatiranja muslimanske manjšine Rohinga, pa sosednja Kitajska poziva k razumevanju mjanmarskih oblasti v njihovih prizadevanjih za stabilnost.

Od zadnjega izbruha krize v mjanmarski zvezni državi Rakhine konec avgusta je čez mejo v Bangladeš zbežalo že več kot 400.000 pripadnikov ljudstva Rohinga. Povod za eksodus je bila operacija mjanmarske vojske, ki jo je sprožila po napadih skrajne muslimanske skupine Vojska odrešitve Arakan Rohingha na vojašnice in policijske postaje.

Po besedah Rohingejcev, ki so prebežali v Bangladeš, vojska požiga njihove vasi in preganja ljudi, vendar pa mjanmarske oblasti zatrjujejo, da je cilj vojaških operacij izkoreninjenje skrajnežev in ne znašanje nad civilisti.

Dejanska voditeljica države Aung San Su Či je v torek v svojem prvem javnem nagovoru po številnih kritikah, ki so se nanjo vsule v zadnjih tednih z vsega sveta, branila odziv oblasti na napetosti v državi Rakhine in zatrdila, da so beguncem pripravljeni omogočiti vrnitev na svoje domove.

Opozorila je na nasprotujoče si informacije glede razmer v državi in dejala, da se ne bojijo mednarodne preiskave. Kot je povedala, muslimani niso edina verska skupnost, ki je prizadeta v tem sporu. Prepričana je, da se tuji diplomati osredotočajo samo na "peščico problemov", vendar pa je Mjanmar mlada in krhka demokracija, ki se spopada s številnimi problemi.

Občutljivo vprašanje
K razumevanju razmer v Mjanmaru je pozvala tudi Kitajska, ki ima tesne gospodarske in diplomatske vezi s svojo sosedo. Kitajski zunanji minister Vang Ji je dejal, da so nasilni incidenti v državi Rakhine nesprejemljivi, a je treba razumeti napore mjanmarske vlade za zaščito stabilnosti.

Vprašanje ljudstva Rohinga je po Vangovih besedah prisotno že nekaj časa in je zapleteno ter občutljivo, vendar pa je Kitajska pripravljena igrati konstruktivno vlogo skupaj z mednarodno skupnostjo.

Rohingejcem mjanmarske oblasti odrekajo državljanstvo in druge pravice, saj jih obravnavajo kot nezakonite prebežnike iz Bangladeša, zato jih tudi imenujejo bengalski muslimani.

Razočaranje nad nobelovko
Veliko manj razumevanja imajo do Mjanmara in njene voditeljice druge države, ki stopnjujejo kritike in pritiske. Številni tuji diplomati so bili razočarani nad govorom Aug San Su Či, ki niti z besedo ni omenila obtožb Združenih narodov o etničnem čiščenju.

Čeprav so diplomati izrazili zadovoljstvo, ker se je končno oglasila glede krize z Rohingejci, pa so mnogi pričakovali več od Nobelove nagrajenke za mir. Pozdravili pa so njeno povabilo tujim diplomatom za obisk zvezne države Rakhine, kjer po njenih besedah večina vasi sploh ni bila prizadeta v nasilju.