Od konca avgusta je iz Mjanmara, natančneje iz pokrajine Rakajn, zaradi nasilja varnostnih sil zbežalo že več kot 400.000 Rohingejcev, Aung San Su Či pa je dolgo odlašala z obsodbo in pozivom, naj se njihov pregon ustavi. Odpovedala je tudi sodelovanje na Generalni skupščini Združenih narodov. Pri ZN-u so prejšnji teden mjanmarske oblasti opozorili, da se v državi dejansko izvaja etnično čiščenje, zato je Nobelova nagrajenka s svojim neukrepanjem mnoge razočarala.

V nagovoru je zatrdila, da večina muslimanov ni pobegnila iz države, tako da razmere "ne morejo biti tako slabe" in da se je nasilje nad Rohingejci ustavilo. Dodala je, da mora mednarodna skupnost vedeti, da je njena vlada sprejela nekatere ukrepe za zajezitev krize: "Obsojamo vse kršitve človekovih pravic in nezakonito nasilje. Predani smo obnovitvi miru in stabilnosti ter vladavini prava na celotnem ozemlju Mjanmara." V govoru se ni dotaknila obtožb proti vojski, izjavila je le, da "od 5. septembra v državi ni bilo več oboroženih operacij ali preganjanja".

Pred tem je dejala, da so poročila o pregonu etnične manjšine Rohinga "velika ledena gora napačnih informacij" in da gre za lažne novice v korist teroristov.

Aung San Su Či, Nobelova nagrajenka za mir, je de facto voditeljica civilne vlade v državi, v kateri ima največjo moč vojska. Zahod jo je vrsto let častil kot voditeljico demokratične opozicije v državi, zaradi česar je dolgo živela v hišnem priporu. Ker imata njena sinova britansko državljanstvo, se po ustavi, ki jo je napisala vojska, ne more potegovati za predsedniški položaj, zato je uradno ministrica za zunanje zadeve in visoka svetovalka.

Milijon Rohingejcev v nemilosti
Že pred zadnjim izbruhom nasilja se je v Bangladeš zateklo 400.000 Rohingejcev. Nasilje v Mjanmaru je prvič izbruhnilo leta 2012. Več deset tisoč ljudi, ki bežijo pred požigi vasi, vojsko in tolpami, naj bi bilo razseljenih tudi znotraj Mjanmara. Pripadnikom manjšine primanjkuje hrane, vode, zdravstvene oskrbe, ostali pa so tudi brez strehe nad glavo. Razseljenih je tudi okoli 27.000 hindujcev in budistov.

Muslimanski manjšini Rohinga – v Mjanmaru živi okoli milijon pripadnikov tega ljudstva – v pretežno budistični državi zanikajo pravico do državljanstva ter ji omejujejo številne druge pravice. Njihovo gibanje je zelo omejeno, prav tako dostop do osnovnih storitev. Tamkajšnja vlada jih obravnava kot nezakonite priseljence iz Bangladeša.

Mjanmarska vojska trdi, da se le odziva na napade oboroženih Rohingejcev in zanika, da so njihova tarča civilisti. Spopadi v pokrajini Rakhine so izbruhnili 25. avgusta, ko je več sto pripadnikov uporniške skupine Rohingejcev napadlo policijske nadzorne točke in pri tem ubilo 12 policistov.