Pripadniki ARSE-ja (Arakanske osvobodilne vojske Rohinga) so napovedali, da bo premirje začelo veljati v nedeljo, ob tem pa mjanmarsko vojsko pozvali, naj tudi ona odloži orožje, poroča BBC. Spopadi so se začeli 25. avgusta, ko so uporniki iz vrst Rohinge s puškami, palicami in doma izdelanimi bombami napadli 30 policijskih postaj in vojaško oporišče, čemur je sledil izbruh nasilja, v katerem je umrlo okoli 400 ljudi, po navedbah posebne poročevalke ZN-a o človekovih pravicah Yanghee Lee pa bi utegnila ta številka že preseči 1.000. Iz države je v dobrih dveh tednih pobegnilo okoli 290.000 pripadnikov Rohinge, večina pa je zatočišče našla v sosednjem Bangladešu. Ta je Mjanmar pozval, naj zajezi val beguncev, saj so zaradi velikega števila beguncev taborišča v Bangladešu prenatrpana.

Mjanmarske oblasti se na napoved premirja še niso odzvale. V soboto so oblasti sicer napovedale, da bodo za razseljene pripadnike vzpostavile varna območja znotraj pokrajine Rakhine: tri taborišča za razseljene pripadnike manjšine bodo vzpostavili na severu, jugu in v središču mesta Maungdaw, kjer jim bodo delavci Mednarodnega Rdečega križa nudili humanitarno pomoč in zdravstveno oskrbo.

Zaradi eksodusa huda humanitarna kriza
Združeni narodi so medtem sporočili, da humanitarne organizacije nujno potrebujejo 77 milijonov dolarjev, da bi lahko izvajale pomoč beguncem. Velike težave so s pomanjkanjem vode, hrane in zdravstvene pomoči. "Nujno potrebujemo zatočišče za 60.000 ljudi, prav tako hrano, čisto vodo in zdravstveno pomoč, med njimi specialiste za duševno zdravje, da bi pomagali žrtvam spolnega nasilja," je dejal koordinator ZN-ovih aktivnosti v Bangladešu Robert Watkins.

Razseljenih je tudi okoli 27.000 hindujcev in budistov, ki jim vlada nudi pomoč v samostanih in šolah.

Rohingejci, ki so večinsko muslimanska manjšina in nimajo državljanstva, trdijo, da vojska in budisti v državi Rakhine proti njim izvajajo brutalno kampanjo, med drugim požigajo njihove vasi. Mjanmarske oblasti zavračajo tovrstne navedbe in vztrajajo, da vojska izvaja operacije proti teroristom v vrstah Rohinge. Amnesty International je v soboto mjanmarske oblasti obtožil, da namešča mine na meji z Bangladešem, o čemer smo poročali že sredi tedna.

Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v tej revni azijski državi. V preteklih dneh se je zaradi molka glede dogajanja v povezavi z Rohingejci usul plaz kritik na Aung San Su Či, ki velja za dejansko voditeljico državo. Nobelova nagrajenka se je ta teden vendarle odzvala. V izjavi za javnost je mjanmarska vlada zapisala, da je Aung San Su Či v pogovoru s turškim predsednikom Recepom Erdoganom povedala, da je njena vlada "na najboljši mogoči način že začela braniti vse ljudi v Rakhinu". Ob tem je dejala, da se v povezavi z dogajanjem na severu države širijo številne lažne informacije. V izjavi so mjanmarske oblasti zapisale tudi, da se pojavljajo številne lažne fotografije, "ki so preprosto vrh ledene gore dezinformacij, ki so ustvarjene, da bi povzročile težave med različnimi skupnostmi in promovirale interese drugih teroristov".