Gre za najhujši izbruh nasilja v severozahodni mjanmarski zvezni državi Rakhine v zadnjih desetletjih, do eskalacije pa je prišlo, ko naj bi uporniki iz vrst Rohinga napadli varnostne sile, te pa so se silovito odzvale. Združeni narodi ocenjujejo, da je iz svojih vasi v osmih dneh zbežalo že 60.000 Rohing in poskušalo prečkati mejo z Bangladešem, od tega 20.000 v zadnjih 24 urah.

Mednarodna skupnost opozarja vlado Aung San Su Či, Nobelove nagrajenke za mir iz leta 1991, naj se ogne pobojem nedolžnih civilistov. Oglasil se je tudi turški predsednik Erdogan, ki je Mjanmar obtožil genocida. "Tam poteka genocid. Tisti, ki si zatiskajo oči pred tem genocidom, ki se izvaja pod krinko demokracijo, pri njem sodelujejo," je bil oster Erdogan v govoru v Carigradu.

Novinarjev ne spuščajo na območje
Ker mjanmarske oblasti novinarjev v Rakhine ne spuščajo, je navedbe skoraj nemogoče neodvisno preveriti, poročajo pa tudi nevladne organizacije, da gre za pravi pokol nad muslimanskimi civilisti, za katerim stojijo tako vladne varnostne sile kot tudi nekakšne budistične vaške straže. Te naj bi samo v vasi Čut Pjin pobile 130 vaščanov.

"Povedali so nam, da je vojska sklenila obroč okoli vasi in napadla ljudi, ko so skušali zbežati," je za tuje agencije povedala Chris Lewa, direktorica Arakan Projecta, nevladne skupine, ki sodeluje z Rohingami. "Po naših podatkih s terena jih je bilo ubitih najmanj 130, večinoma za posledicami strelnih ran. Številka temelji na seznamu ljudi, ki so bili pokopani."

Medsebojno obtoževanje
Vojska v uradni izjavi po drugi strani trdi, da je v zadnjem tednu prišlo do 90 oboroženih spopadov, vključno s prvimi 30, ki naj bi jih izvedli uporniki 25. avgusta. Vojska je upornikom odgovorila z "odstranjevalno operacijo upornikov", kot so se izrazili.

Zagovorniki Rohing pravijo, da so varnostne sile in vaške straže napadle in požgale vasi, civiliste postrelile, preživele pa pognale v beg. Po navedbah nevladnih organizacij je bilo pri tem ubitih na stotine Rohing, v dokaz pa na družbenih omrežjih objavile fotografije in posnetke.

Rohinga, ljudstvo brez lastne države, ki že vrsto rodov živi na severu Mjanmara in ga označujejo za "najbolj preganjano manjšino na svetu", zdaj skuša pred nasiljem zbežati v Bangladeš, kjer pa so že pred časom omejili priliv beguncev, zato zdaj obupane Rohinge skušajo s komaj plovnimi čolni prečkati mejno reko Naf, pri tem pa se jih ogromno utopi, njihova trupla pa naplavlja na rečne bregove. Samo v četrtek so se prevrnili trije čolni, pri tem pa je utonilo okoli 40 ljudi, med njimi največ žensk in otrok.

Turčija pripravljena poravnati stroške?
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je bangladeške oblasti pozval, naj "odprejo svoja vrata", ob tem pa obljubil, da bo Turčija krila nastale stroške. Tudi Erdogan je dejal, da bo temo načel na naslednjem zasedanju Generalne skupščine v New Yorku ta mesec in dodal, da se je o tem že pogovarjal tako z generalnim sekretarjem ZN-a Antoniem Guterresem kot tudi z muslimanskimi voditelji.
Varnostni svet ZN-a se je sicer na temo nasilja v Mjanmaru v sredo sestal za zaprtimi vrati, a uradne izjave ni bilo. Je pa v petek Guterres dejal, da je "globoko zaskrbljen" zaradi razmer v Mjanmaru in pozval k "zadržanosti in umiritvi strasti, da bi se ognili humanitarni katastrofi".

V Mjanmaru živi okoli milijon Rohing, v Bangladeš pa jih je do zdaj zbežalo okoli 400.000 in uradna Daka sporoča, da si jih ne želi še več. Mjanmarci, večinoma budisti, po drugi strani Rohinge označujejo za nezakonite prebežnike iz Bangladeša. Napetosti med muslimansko in budistično skupnostjo so se leta 2012 zaostrile v krvave spopade, v katerih je bilo ubitih več Rohing, njihove vasi so bile požgane, več kot 100.000 pripadnikov ljudstva pa se je bilo prisiljenih preseliti v begunska taborišča, kjer mnogi še vedno živijo.

"Vlada mora nehati s to ofenzivo," je za AP dejal Phil Robertson, namestnik azijske izpostave Human Rights Watcha. "Oblasti morajo dovoliti človekoljubno pomoč in spustiti novinarje na območje. Moramo videti, kaj se je zgodilo, je pa jasno, da je prišlo do kršitev človekovih pravic." Robertson sicer dopušča možnost, da so bile pravice kršene na obeh straneh.