Tiskovni predstavnik mjanmarske vlade Zav Htaj konkretnih razlogov za neudeležbo voditeljice ni navedel. Pojasnil je le, da se bo namesto Aung San Su Či zasedanja udeležil mjanmarski podpredsednik Henry Van Tio.

Za odločitvijo o neudeležbi najverjetneje stoji krvavo dogajanje na severu Mjanmara, pred katerim je zbežalo na stotisoče pripadnikov muslimanske manjšine in v katerem naj bi umrlo več kot tisoč ljudi.

Prav danes bo to dogajanje obravnaval Varnostni svet ZN-a, potem ko je visoki komisar ZN-a za človekove pravice Zeid Al Husein operacijo mjanmarskih varnostnih sil proti pripadnikom Rohinge pred dnevi označil za šolski primer etničnega čiščenja.

Aung San Su Či, sicer Nobelova nagrajenka za mir, se glede krvavih dogodkov doslej skorajda ni javno izrekla – razen tega da je v telefonskem pogovoru s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom krivdo za spopade naprtila "teroristom", ki da so ustvarili "velikansko ledeno goro dezinformacij".

V Bangladeš zbežalo 270.000 ljudi
Zadnji spopadi v nemirni pokrajini Rahine na severu večinsko budističnega Mjanmara so izbruhnili 25. avgusta, ko je več sto pripadnikov uporniške muslimanske skupine Arsa napadlo tamkajšnje policijske nadzorne točke, nato je sledil krvav odgovor varnostnih sil. Pred nasiljem naj bi v sosednji Bangladeš pribežalo že okoli 270.000 pripadnikov manjšine Rohinga, že pred zadnjim izbruhom nasilja pa se jih je tja zateklo 400.000.

Pozivi k odvzemu Nobelove nagrade Aung San Su Či
Aung San Su Či je Nobelovo nagrado prejela za upor proti vojaški diktaturi v nekdanji Burmi. Več let je bila politična zapornica. Zaradi njene vloge v zdajšnjem dogajanju v državi pa se med drugim vrstijo pozivi, da bi ji bilo treba to nagrado odvzeti. Kot piše britanski Guardian, je bilo v ta namen zbranih več sto tisoč podpisov.

Kritike na njen račun izražajo tudi nekateri drugi prejemniki Nobelove nagrade za mir. Desmond Tutu, južnoafriški aktivist za družbeno pravičnost in nekdanji anglikanski škof, je tako dejal, da če je politična cena njenega vzpona na najvišji položaj v Mjanmaru tišina, potem je cena previsoka.

Kot piše britanski Guardian, so diplomati in analitiki dejali, da sta se Aung San Su Či in njena Nacionalna liga za demokracijo povsem uskladili z vojsko, ki ju je preganjala in zapirala pol stoletja.

Prevladuje sicer mnenje, da se Aung San Su Či ne more, tudi če bi se hotela, zavzeti za Rohinge, ne da bi tvegala destabilizacijo države. Vojska ima namreč v države še vedno zelo vplivno vlogo.