Zeid Rad Al Husein je na zasedanju Sveta ZN-a za človekove pravice v Ženevi dejal, da želijo mjanmarske oblasti očitno iz države spoditi vse pripadnike manjšine Rohinga. "Trenutnega položaja še ne moremo v celoti oceniti, vendar so razmere videti kot šolski primer etničnega čiščenja," je opozoril. Dejal je, da je bil osupel, ko je slišal, da so mjanmarske oblasti začele polagati mine na meji z Bangladešem in beguncem dovolijo vrnitev samo, če lahko dokažejo državljanstvo, ki pa ga večina pripadnikov ljudstva nima. Po njegovih besedah gre za ciničen ukrep, s katerim želijo preseliti veliko ljudi brez možnosti vrnitve.

"Prejeli smo številna poročila in satelitske posnetke, kako varnostne sile in lokalne milice požigajo vasi manjšine Rohinga, ter pričanja o zunanjsodnih pobojih, vključno s streljanjem na bežeče civiliste," je dejal Al Husein. Po njegovih navedbah so mjanmarske oblasti že pred tokratnim izbruhom nasilja zagrešile številne kršitve nad pripadniki ljudstva, ki bi lahko predstavljale zločine proti človečnosti.

Množice bežijo v Bangladeš
Po izbruhu spopadov prejšnji mesec je iz pokrajine Rakhine čez mejo v Bangladeš zbežalo že več kot 300.000 Rohingejcev. Že pred zadnjim izbruhom nasilja se jih je v Bangladeš zateklo 400.000. Nasilje v Mjanmaru je prvič izbruhnilo leta 2012. Več deset tisoč ljudi, ki bežijo pred požigi vasi, vojsko in tolpami, naj bi bilo razseljenih tudi znotraj Mjanmara. Pripadnikom manjšine primanjkuje hrane, vode, zdravstvene oskrbe, ostali pa so tudi brez strehe nad glavo. Razseljenih je tudi okoli 27.000 hindujcev in budistov.

Muslimanski manjšini Rohinga - v Mjanmaru živi okoli milijon pripadnikov tega ljudstva - v pretežno budistični državi zanikajo pravico do državljanstva ter jim omejujejo številne druge pravice. Njihovo gibanje je zelo omejeno, prav tako dostop do osnovnih storitev. Tamkajšnja vlada jih obravnava kot nezakonite priseljence iz Bangladeša.

Mjanmarska vojska trdi, da se le odziva na napade oboroženih Rohingejcev in zanika, da so njihova tarča civilisti. Spopadi v pokrajini Rakhine so izbruhnili 25. avgusta, ko je več sto pripadnikov uporniške skupine Rohingejcev napadlo policijske nadzorne točke in pri tem ubilo 12 policistov.

Tudi dalajlama poziva Aug San Su Či
K mirni rešitvi krize je pozval tudi tibetanski verski voditelj dalajlama, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi nasilja. Nobelov nagrajenec za mir je v pismu mjanmarsko voditeljico Aung San Su Či, prav tako Nobelovo nagrajenko, pozval, naj vzpostavi stik z vsemi deli družbe za rešitev krize. "Vprašanja, ki jih dobivam, nakazujejo, da se mnogi ljudje težko sprijaznijo s tem, kar se dogaja z muslimani v Mjanmaru, ki velja za budistično državo," je zapisal vrhovni vodja tibetanskih budistov.

Dalajlama je zadnji v vrsti Nobelovih nagrajencev, ki so se oglasili v zvezi z nasiljem v pokrajini Rakhine. Pred tem sta namreč tudi nadškof Desmond Tutu in Malala Jusafzaj pozvala Su Či, naj posreduje za ustavitev nasilja. "Če je politična cena vašega vzpona na najvišji položaj v Mjanmaru vaš molk, je cena vsekakor previsoka," je mjanmarski voditeljici sporočil Tutu.