Strokovnjaki so že večkrat opozorili, da bi lahko svetovna pandemija vodila v krizo duševnega zdravja: množična odpuščanja, družbena izolacija in anksioznost so na Japonskem zahtevali svoj davek. V obširnem članku CNN-a z naslovom 'Na Japonskem je prejšnji mesec umrlo več ljudi kot za covidom-19 v letu 2020. Še posebej izpostavljene so ženske.'

Vladna statistika kaže, da si je oktobra življenje vzelo več ljudi, kot je bilo vseh žrtev covida-19 v letu 2020. Po podatkih japonskega ministrstva za zdravje, objavljenih v petek, kažejo, da je s covidom-19 do zdaj umrlo 2087 ljudi, oktobra pa je bilo potrjeno število smrti zaradi samomora 2153.

"Na Japonskem sploh nismo imeli zaprtja, posledice epidemije so minimalne v primerjavi z drugimi državami … Kljub temu pa smo priča višanju števila samomorov," je dejala profesorica s tokijske univerze Mičiko Ueda, ki se ukvarja tudi s pojavom samomorov v družbi. "To pomeni, da bi v prihodnosti lahko podoben pojav zaznale tudi druge države po svetu," dodaja za CNN.

Sorodna novica "Stisko lahko nakazujejo z vedenjem, dajejo vtis, da nekam gredo, se poslavljajo"

Med epidemijo (še) več samomorov

Sicer je res, da je Japonska v samem vrhu po stopnji samomorilnosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bila stopnja smrtnosti pred štirimi leti 18.5 na 100.000 prebivalcev, v Južni Koreji pa kar 26,5 na 100.000 prebivalcev. Razlogi so kompleksni: od dolgih delovnikov do pritiskov v šoli, družbene izolacije in same kulturne stigme ob pojavu duševnih težav.

Kljub vsemu pa se je statistika na tem področju na Japonskem v zadnjih letih nekoliko zniževala. Lani je bila celo najnižja od leta 1978, ko je statistični urad začel beležiti podatke, in sicer 20.000 potrjenih smrti zaradi samomora. Epidemija je razmere poslabšala, še posebej med ženskami.

Ženske pod večjim pritiskom

Proporcionalno je sicer stopnja samomorilnosti nižja kot pri moških, a se je začela med epidemijo zviševati. Oktobra se je stopnja samomorilnosti med ženskami zvišala za skoraj 83 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. V istem obdobju je bila stopnja samomorilnosti med moškimi 22-odstotna.

Eriko Kobajaši si je poskusila vzeti življenje štirikrat. Prvič pri 22, saj kot polno zaposlena v založniškem podjetju ni zaslužila dovolj niti za pokritje najemnine. V bolnišnici je ležala tri dni brez zavesti. Dvajset let pozneje dela v nevladni organizaciji, napisala je več knjig o duševnem zdravju. Letošnja epidemija je njen položaj znova poslabšala. Delodajalec ji je znižal plačo. "Bojim se, da bom znova padla v revščino," je dejala za CNN.

Avtorice članka Selina Vang, Rebecca Wright in Joko Vakacuki vidijo več razlogov za stisko žensk. Večina jih dela polovični delovni čas v storitveni dejavnosti, kot so hoteli, restavracije in v maloprodaji, kjer so bila v epidemiji odpuščanja. Tudi Eriko Kobajaši potrdi, da je veliko njenih prijateljic ostalo brez dela. "Japonska se ne zmeni za ženske," pravi. "To je družba, kjer so najšibkejši izločeni prvi, ko se zgodi kaj slabega."

Spolno nasilje v družini in osebne stiske

Ženske, predvsem matere pa so med epidemijo še dodatno obremenjene; ker so zaprti vrtci in šole, morajo poleg dela, skrbeti za otroke. 21-letni univerzitetni študent Koki Ozora dela na telefonski liniji Anata no Ibašo (Prostor zate), kjer prejme po 200 klicev na dan. Večina med njimi so ženske, "ki so izgubile službo in morajo skrbeti za svoje otroke in nimajo denarja. Zato razmišljajo o samomoru," je povedal.

Večina klicev je nočnih, med 22. in četrto uro zjutraj. Organizacija ima po vsem svetu 600 prostovoljcev, ki so tako dostopni na liniji ves čas. Mnogi, predvsem mlajši, pišejo sporočila, saj jim je tovrstna komunikacija bliže kot telefonski pogovor. Koki Ozore je dejal, da so v spomladanskem času pisale predvsem matere, ki so razmišljale o uboju svojih otrok, zdaj pa se javljajo večinoma ženske, ki so izgubile delo ali so bile spolno zlorabljene.

"Prejemam sporočila: 'Posilil me je oče' ali 'Mož me je skušal ubiti', takšna sporočila prejemam dnevno. In vsak dan jih je več," pove prostovoljec in doda, da so lahko prej ženske vsaj "pobegnile" v šolo, pisarno ali k prijateljem.

Sorodna novica Smrt 22-letne rokoborske zvezde opomnik o rušilni moči spletnega ustrahovanja

Prej so se laho zatekle vsaj v šole, službe

Japonska je med vsemi državami članicami skupine najrazvitejših držav sveta G7 v samem vrhu po stopnji samomorilnosti med mladimi, starimi med 15 in 39 let. Samomori so se že pred epidemijo povečevali že pri skupini, mlajši od 20 let. Ker otroci ne hodijo v šolo, so pogosto tarča zlorab, stresa doma in pritiska, da zaostajajo pri učni snovi. Ozore pove, da je prejel tudi sporočilo petletnika, ki je bil v stiski.

Japonska ima te dni rekordno število okuženih z novim koronavirusom, stroka pa že opozarja pred tretjim valom okužb in skrb vzbujajočo napovedjo, da bi se zaradi poslabšanja gospodarskega položaja stopnja samomorilnosti lahko še povišala.