Na zasedanju, na katerem se je zbralo več tisoč delegatov, gre bolj ali manj za potrjevanje odločitev, ki jih je predtem sprejela komunistična partija.

Evropska unija (EU) in ZDA so Kitajsko posvarile, naj ne sprejme predvidenih sprememb volilnega sistema v Hongkongu, ki bi Pekingu dale možnost veta na kandidate za poslance.

"EU poziva oblasti v Pekingu, naj pozorno premislijo o političnih in gospodarskih posledicah odločitve za spremembo volilnega sistema v Hongkongu, ki bi spodkopale temeljne svoboščine, politični pluralizem in demokratična načela," je v izjavi sporočil EU in Kitajsko posvaril pred odzivom Unije.

Predlog sprememb je ameriški State Department obsodil kot "neposreden napad na avtonomijo Hongkonga, njegove svoboščine in demokratične procese" in zahteval spremembo načrtov.

Spremembe na dnevnem redu kitajskega ljudskega kongresa

Vprašanje Hongkonga je bilo v ospredju že na lanskem zasedanju kitajskega ljudskega kongresa, čeprav se je Kitajska spopadala s pandemijo covida-19 in s pritiski na gospodarstvo. Lani so podprli sporni predlog zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, v skladu s katerim je na območju kaznivo spodkopavati oblast Pekinga. S tem so želeli zatreti množične in tudi nasilne proteste, ki so pretresali to nekdanjo britansko kolonijo, od leta 1997 pa območje s posebnim statusom v Kitajski.

Letos bo na mizi reforma volilnega sistema v Hongkongu, so v četrtek poročali kitajski mediji. S tem bi lahko še dodatno omejili opozicijo v tej metropoli. Kitajski mediji namreč napovedujejo, da "se bodo zaprle pravne luknje" v volilni zakonodaji in da bodo lahko v volilnem procesu sodelovali le "najbolj pokončni domoljubi", torej tisti, ki so zvesti partiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podpredsednik ljudskega kongresa Vang Čen je dejal, da so do zdaj "luknje v zakonu" v Hongkongu opozicijskim aktivistom omogočale, da so zagovarjali neodvisnost mesta. Dodal je, da morajo vzpostaviti "demokratični volilni sistem s hongkonškimi značilnostmi", poroča BBC.

Hongkong je del Kitajske v skladu z načelom "ena država, dva sistema", kar pomeni, da ima svoj pravni sistem in pravice, vključno s svobodo govora in medijev.

Številni v Hongkongu in organizacije za človekove pravice pa Kitajsko obtožujejo, da v zadnjih letih spodkopava te svoboščine in avtonomijo. Leta 2019 so zato več mesecev potekali nasilni protesti.

Cilj: Vsaj šestodstotna gospodarska rast

Ljudski kongres bo obravnaval tudi gospodarska vprašanja. Premier Li Kečjang je dejal, da si je država za cilj zadala vsaj šestodstotno gospodarsko rast. Lani si Peking prvič ni zastavil cilja glede rasti, saj se je spoprijemal z gospodarskimi težavami zaradi pandemije koronavirusne bolezni 19.

Li je še dejal, da bo Peking izpolnjeval cilje na področju podnebnih sprememb. Kitajska naj bi sprejela načrt, po katerem bo dosegla vrhunec izpustov toplogrednih plinov do leta 2030, kar naj bi vodilo k ogljični nevtralnosti do leta 2060.