Poslanci bi lahko o predlogu ustavne obtožbe glasovali že v petek, a je Stranka ljudske moči sporočila, da bo temu nasprotovala, čeprav so v vladajoči stranki glede tega razdeljeni. Predlog mora podpreti dve tretjini v 300-članskem parlamentu.

Glavna opozicijska Demokratska stranka in šest manjših opozicijskih strank ter neodvisnih poslank in poslancev imajo skupaj 192 glasov, kar pomeni, da za potrditev predloga potrebujejo podporo najmanj osmih poslancev oziroma poslank Stranke moči ljudstva.

Ob predstavitvi predloga v parlamentu ni bil prisoten nihče od 108 poslancev vladajoče stranke.

Če bo parlament ugotovil, da je Yoon kršil ustavo, mu bodo začasno odvzeta predsedniška pooblastila, dokler ustavno sodišče ne bo odločilo o predsednikovi usodi. Če bi najmanj šest od desetih ustavnih sodnikov potrdilo ustavno obtožbo, bi bil Yoon odstranjen s položaja. Potem ko je predsednik odstavljen s položaja, morajo biti nove volitve izvedene v 60 dneh.

Če bo predlog za odstavitev sprejet in ga bo potrdilo ustavno sodišče, bi bil Yoon drugi južnokorejski predsednik, ki bi bil odstavljen, potem ko množični protesti zaradi škandala s trgovanjem z vplivom leta 2017 privedli do odstavitve nekdanje predsednice Park Geun-hye.

Predsednik Yoon je v torek osupnil Južne Korejce in svet s televizijskim naznanilom, da zaradi, kot je dejal, delovanja protidržavnih sil razglaša izredno vojno stanje. V parlament je ob podpori 24 helikopterjev nemudoma prispelo okrog 280 vojakov, ki naj bi preprečili nadaljnjo politično aktivnost.

190 od 300 poslank in poslancev je kljubovalo vojski in si izsililo vstop v poslopje parlamenta, da bi lahko glasovali proti izrednemu ukrepu. Ko jim je to uspelo, Yoonu ni preostalo drugega, kot da ukaz umakne. V skladu z ustavo je namreč vojno stanje treba odpraviti, če to zahteva večina poslancev.

Yoonova razglasitev vojnega stanja, prva po več kot štirih desetletjih, je državo pahnila v največjo krizo v njeni sodobni zgodovini, nepripravljene pa je ujela tudi njene zaveznice po svetu. ZDA, ki imajo v Južni Koreji nameščenih skoraj 30.000 vojakov, so sprva izrazile veliko zaskrbljenost, po odpravi izrednih razmer pa olajšanje.

Odstop najtesnejših sodelavcev

Za predsednika države njegovo ukrepanje očitno ne bo ostalo brez posledic. Njegovi najtesnejši sodelavci so po razglasitvi vojnega stanja ponudili skupinski odstop, k temu zdaj številni pozivajo še konservativnega politika in nekdanjega tožilca, ki predsedniški položaj zaseda od leta 2022.

Med njimi je glavna opozicijska Demokratska stranka (DP), katere poslanci so v prizadevanjih za preklic vojnega stanja preskakovali ograje parlamenta in se prerivali s pripadniki represivnih organov.

Sindikati pozivajo k splošni stavki

Osrednje združenje sindikatov v državi je pozvalo k splošni stavki, dokler Yoon ne odstopi. Med protestniki, ki so po odpravi vojnega stanja začeli proslavljati, je bilo slišati pozive k njegovi aretaciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Do predsednikovega ravnanja so kritični tudi znotraj Yoonove lastne Stranke moči ljudstva (PPP), katere poslanci so pripomogli k odpravi vojnega stanja in zdaj pozivajo k odgovornosti vpletenih.

Yoon kot razlog navajal "komunistične sile"

Yoon je sicer za svojo odločitev nanizal vrsto razlogov, v prvi vrsti naj bi želel "zaščititi liberalno Južno Korejo pred grožnjami severnokorejskih komunističnih sil in odstraniti protidržavne elemente".

Podrobnosti o grožnjah iz Severne Koreje ni navedel, se pa je nato spravil zlasti na delovanje opozicije, ki ima v parlamentu večino in je nazadnje izsilila močno okleščen proračun.

Razglasitev vojnega stanja je vzbudila vzporednice z obdobjem desničarske diktature v Južni Koreji v času hladne vojne. V tem času je vojska s trdno podporo ZDA vladala diktatorsko, s protikomunizmom pa je utemeljevala svoje zatiranje nasprotnikov, sindikatov in študentskih skupin.

Po atentatu na takratnega predsednika Park Chung Heeja leta 1979, so številna prodemokratična gibanja zahtevala reforme in več političnih in ekonomskih pravic.