"Razglašam vojno stanje, da zaščitim svobodno Republiko Korejo pred grožnjo severnokorejskih komunističnih sil, da izkoreninim zaničevalne prosevernokorejske protidržavne sile, ki ropajo svobodo in srečo naših ljudi, in da zaščitim svobodni ustavni red," je Yoon presenetljivo napovedal v nočnem nagovoru.

Po kaotičnih prizorih pred parlamentom in v njem so se na hitro zbrali poslanci, ki so nato ob enih zjutraj po krajevnem času soglasno potrdili resolucijo, s katero so preklicali vojno stanje. Za resolucijo je glasovalo vseh 190 prisotnih poslancev vladne stranke in opozicije.

V skladu z južnokorejsko zakonodajo mora vlada preklicati vojno stanje, če to zahteva večina poslancev z glasovanjem v parlamentu.

Yoon je kmalu po tem v drugem televizijskem nagovoru sporočil, da bodo zahtevo poslancev sprejeli in izredne vojne razmere odpravili na seji vlade. Kot je še povedal, je vojsko, ki je bila nameščena v okviru izrednih razmer, že dal umakniti.

Vodja opozicijske Demokratske stranke (DP) Lee Jae-myung je nemudoma obsodil Yoonovo potezo in jo označil za neustavno. Tudi Han Dong-hoon, vodja Stranke moči ljudstva (PPP), katere član je Yoon, je razglasitev vojnega stanja označil za napačno potezo in obljubil, da jo bo preprečil.

Pred parlamentom v Seulu se je kmalu po odločitvi Yoona za razglasitev vojnega stanja zbralo več sto ljudi in se skušalo prebiti v stavbo, ki jo varuje policija. Številni so vzklikali "ne vojnemu stanju, "odpravite diktaturo" in "aretirajte Yoon Suk-yeola".

Za razglasitev vojnega stanja obtožil opozicijo

Yoon se je za nenavaden ukrep razglasitve vojnega stanja odločil, potem ko je parlament odobril proračun za leto 2025. Opozicija je v njem izsilila reze na več postavkah ter predlog za odstavitev generalnega državnega tožilca in vodje odbora za revizijo in inšpekcijo, ključnih uradnikov, odgovornih za nadzor nad financami javnih agencij.

Yoon je dejal, da nima druge izbire, kot da se zateče k takemu ukrepu, da bi zaščitil svoboden in ustavni red. Kot je zatrdil, so opozicijske stranke vzele za talca parlamentarni proces in s tem državo pahnile v krizo.

Največji opozicijski Demokratski stranki (DP) je očital, da je ohromila vladanje z ustavnimi obtožbami, posebnimi preiskavami in zaščito svojega voditelja pred sodiščem, namesto da bi upoštevala blaginjo ljudi. Dodal je, da je parlament postal zatočišče za kriminalce, leglo poslanske diktature, ki si prizadeva ohromiti sodni sistem in zrušiti liberalno demokratično ureditev.

Za opozicijske poslance je dejal, da so zmanjšali sredstva na vseh proračunskih postavkah, bistvenih za temeljne funkcije države, kot sta boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s prepovedanimi drogami, in ohranjanje javne varnosti (...) in s tem državo spremenili v oazo za mamila in pahnili v kaos na področju javne varnosti.

Yoon je opozicijo, ki ima večino parlamentu, označil za protidržavne sile, ki nameravajo strmoglaviti režim, svojo odločitev pa za neizogibno. "Z odstranitvijo protidržavnih sil bom čim prej vzpostavil normalno stanje v državi," je zatrdil.

Prepovedani stranke in mediji

Po uvedbi vojnega stanja so bile v državi prepovedane vse politične dejavnosti. "Vse politične dejavnosti, vključno z dejavnostmi parlamenta, lokalnih svetov, političnih strank in političnih združenj, pa tudi zborovanja in protesti so strogo prepovedani," je pojasnil poveljnik Park An-su iz poveljstva vojnega stanja.

Poveljstvo vojnega stanja je pojasnilo, da so pod njegov nadzor prišli vsi mediji in njihovi izdajatelji. Vsem zdravstvenim delavcem so ukazali, da se v 48 urah vrnejo na svoja delovna mesta. Kot so še opozorili, bodo vsi, ki kršijo vojno stanje, aretirani brez zapornega naloga.

Zadnje vojaško stanje leta 1979

Vojno stanje pomeni uvedbo neposrednega vojaškega nadzora v državi v času izrednih razmer, ko civilne oblasti ne morejo delovati. Izvajanje vojnega stanja ima lahko pravne posledice, kot sta ukinitev običajnih civilnih pravic in razširitev vojaškega prava. V teoriji gre za začasno ureditev, ki v praksi lahko traja nedoločen čas.

Nepričakovana razglasitev vojnega stanja je povzročila šok v državi, ki je v zgodovini sicer imela avtoritarne voditelje, a od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej velja za demokratično državo. Prvič je bilo vojaško stanje v Južni Koreji razglašeno leta 1948 in nazadnje leta 1979, čemur so leto dni pozneje sledili študentski protesti proti vojaški diktaturi Chun Doo-hwana.

Zaradi negotovosti je močno padel korejski von v primerjavi z dolarjem.

Iz ZDA, ki so tesen zaveznik Južne Koreje, so sporočili, da administracija Joeja Bidna pozorno spremlja dogajanje in je v stiku z južnokorejsko vlado.

London je sporočil, da pozorno spremlja razmere v Seulu, in Britance pozval, naj se izogibajo tamkajšnjim političnim protestom. Tudi kitajsko veleposlaništvo v Seulu je svoje državljane opozorilo, naj bodo previdni.