Ši si je za prvo potovanje v tujino od začetka pandemije covida-19 izbral Srednjo Azijo. Najprej je v sredo obiskal Kazahstan in nato Uzbekistan, kjer se udeležuje vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), ob robu vrha pa se je v zgodovinskem mestu Samarkand srečal s Putinom.

To je prvo srečanje Putina in Šija po začetku ruske vojaške agresije v Ukrajini, potem ko sta se nazadnje iz oči v oči srečala v Pekingu na odprtju zimskih olimpijskih iger le malo pred začetkom ruske vojne.

Putin je na srečanju pohvalil držo Šija do vojne v Ukrajini in ob tem izrazil razumevanje za "vprašanja in skrbi", ki jih ima Peking do vojne. Kitajska ni obsodila napada Rusije, ki napad na Ukrajino označuje za posebno vojaško operacijo.

Kitajska se je glede vojne omejila predvsem na pozive k miroljubnemu reševanju sporov in nudenje humanitarne pomoči, se pa Peking sicer strinja s stališčem Moskve, da je širitev Nata pripomogla k vojni v Ukrajini.

"Zelo cenimo uravnoteženo stališče naših kitajskih prijateljev, ko gre za ukrajinsko krizo," je dejal Putin. "Razumemo vaše pomisleke in zaskrbljenost glede tega. Na današnjem sestanku bomo seveda pojasnili svoje stališče," je še dejal ruski predsednik.

Po Putinovih besedah dvojec Moskva-Peking igra ključno vlogo pri zagotavljanju svetovne in regionalne stabilnosti.

Srečanje "starih prijateljev"

Glede vprašanja Tajvana je Putin jasno podprl Kitajsko, ki je izvedla obsežne vojaške vaje v okolici otoka, potem ko je Tajpej obiskala predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, kar je razburilo Peking, ki je odločno nasprotoval takemu obisku.

"Nameravamo se trdno držati načela ene Kitajske," je zatrdil Putin. "Obsojamo provokacije ZDA in njihovih satelitov v Tajvanski ožini," je še dodal.

Kitajski predsednik, ki v svojih izjavah ni izrecno omenil Ukrajine, je izrazil veselje, da se znova sreča s "starim prijateljem", potem ko je Putin zatrdil, da bodo surova ameriška prizadevanja za enopolarni svet propadla.

"Poskusi ustvarjanja enopolarnega sveta so v zadnjem času dobili povsem grdo obliko in so popolnoma nesprejemljivi," je dejal ruski predsednik.

"Ob vseh spremembah v svetu, v našem času in v zgodovini, je Kitajska pripravljena sodelovati z Rusijo pri prevzemanju vodilne vloge za prikaz odgovornosti velikih sil in zagotavljanje stabilnost ter pozitivne energije v svetu, ki se spoprijema s pretresi," je povedal Ši, ki se je od svojega prihoda na oblast leta 2013 s Putinom srečal že 39-krat.

Ameriška administracija je še pred srečanjem pozvala Kitajsko, naj ne podpre Rusije v vojni v Ukrajini, saj bi se moral ves svet zoperstaviti agresiji Moskve in ne stati ob strani. "Ves svet bi se moral postaviti proti temu, kar počne Putin. To ni čas za kakršne koli običajne posle s Putinom," je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše John Kirby.

Pogovori o plinovodu prek Mongolije

Putin je prejšnji teden dejal, da bo Rusija po zahodnih sankcijah zaradi vojne v Ukrajini svoje priložnosti iskala na drugih trgih, kjer je poudaril azijsko-pacifiško regijo. Rusija že oskrbuje Kitajsko z zemeljskim plinom, na obzorju pa so tudi novi dogovori o novih plinovodih in dobavah.

Medtem ko Evropa zmanjšuje odvisnost od energentov iz Rusije, je ta pospešila dobave energentov lačni Kitajski, ki naj bi po poročanju BBC-ja plin kupovala po znižanih cenah.

Na skupnem srečanju Šija in Putina je tako mongolski predsednik Ukhnaagiin Khurelsukh izrazil podporo gradnji naftovoda in plinovoda od Rusije do Kitajske prek Mongolije.

Rusija sicer že več let preučuje možnost za plinovod Moč Sibirije 2, s katerim bi prek mongolskega ozemlja oskrbovali kitajski trg. Prek njega naj bi letno dobavili 50 milijard kubičnih metrov plina, kar je tretjina količine, ki jo je do zdaj Rusija dobavljala Evropi oziroma ekvivalent dobavam prek plinovoda Severni tok 1, ki Rusijo povezuje z Nemčijo.

Ši se bo srečal tudi z Modijem

Na vrhu šanghajske varnostne konference bo tudi indijski premier Narendra Modi, s katerim Ši ni imel pogovorov že od leta 2019, prihod v Samarkand pa sta med drugim potrdila še predsednika Turčije in Irana, Recep Tayyip Erdogan in Ebrahim Raisi.

SCO poleg Kitajske in Rusije sestavljajo še Indija, Pakistan, Kazahstan, Kirgizistan, Uzbekistan in Tadžikistan.