Da bi lahko ta plinovod nadomestil Severni tok 2, je na ruski televiziji Rosija 1 v četrtek dejal ruski minister za energijo in podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak.

Novak je v četrtek dejal tudi, da bosta Rusija in Kitajska kmalu podpisali sporazum o dobavi "50 milijard kubičnih metrov plina" na leto skozi predvideni plinovod Moč Sibirije 2.

Ta količina predstavlja skoraj maksimalno zmogljivost Severnega toka 1, ki znaša 55 milijard kubičnih metrov plina. Ta plinovod, po katerem je Evropska unija včasih prejemala tretjino ruskega plina, namenjenega njej, je zaprt od septembra, uradno zaradi del oziroma okvare na turbini.

Plinovod Severni tok 2, po katerem bi pod Baltskim morjem iz Rusije v Nemčijo prav tako lahko steklo 55 milijard kubičnih metrov plina letno, pa ni nikoli zaživel. Obratovalno dovoljenje namreč ni bilo izdano.

Sorodna novica Lahko Evropo s plinom zalaga Afrika? Lahko, a ne takoj v zadostnih količinah.

Trasa plinovoda Moč Sibirije 2 bo šla deloma tudi skozi Mongolijo, ki gradnjo podpira. Kitajsko gospodarstvo je energetsko zelo intenzivno, zato naj bi bil dodaten plin dobrodošel.

Začetek gradnje plinovoda, dolgega 2600 kilometrov, je predviden za leto 2024. Ruski energetski velikan Gazprom je začel projekt novega plinovoda raziskovati leta 2020, plin pa naj bi začel po njem dobavljati do leta 2030.

Kitajska bi po novem plinovodu prejemala plin iz ogromnih zalog na polotoku Jamal na zahodu Sibirije, območja, ki je glavni vir plina za Evropo.

Kot je še dejal Novak, bo ruski izvoz plina v EU letos upadel za okoli 50 milijard kubičnih metrov.

Na drugi strani pa Gazprom povečuje dobavo po plinovodu Moč Sibirije 1, po katerem plin od konca leta 2019 potuje s Čajandinskega plinskega polja v pokrajini Jakutija do kompresorske postaje blizu Blagoveščenska oziroma meje s Kitajsko. Cilj je, da bo po njem vsako leto steklo 20 milijard kubičnih metrov plina. To številko naj bi dosegli tudi s povezavo na plinsko polje Kovikta blizu Bajkalskega jezera, predvideno do leta 2023.

Od leta 2025, ko bo ta plinovod pri največji zmogljivosti, bo lahko po njem steklo 61 milijard kubičnih metrov plina letno, kar je več kot po Severnem toku 1. 38 milijard kubičnih metrov plina bo šlo po njem na Kitajsko skladno s pogodbo, ki jo je Gazprom že leta 2014 podpisal s kitajskim partnerjem CNPC.

Rusija in Kitajska pa sta se, tako Novak, dogovorili še za plinsko traso med Vladivostokom na vzhodu Rusije in severno Kitajsko. Tu naj bi se na Kitajsko stekalo dodatnih 10 milijard kubičnih metrov ruskega plina.

Ali Kitajska potrebuje toliko plina?

Pogajanja o novem plinovodu naj bi bila zahtevna, tudi zato, ker naj Kitajska po mnenju strokovnjakov ne bi potrebovala dodatnega plina vsaj do leta 2030.

Kitajska se pogaja tudi o novem plinovodu Srednjeazijski plinovod D iz Turkmenije skozi Tadžikistan in Kirgizijo, po katerem bi 30 let letno prejemala 25 milijard kubičnih metrov plina letno.

Peking pa je sklenil dolgoročne pogodbe tudi s Katarjem, ZDA in drugimi državami za 42 milijonov ton utekočinjenega zemeljskega plina letno, ki ga bodo prevažali s tankerji. Večine dobav naj bi se začele v naslednjih petih letih.