Zunanji ministri članic zveze Nato so v torek v skupni izjavi zapisali, da Rusija z nameščanjem novega raketnega sistema krši pogodbo o prepovedi raket srednjega dosega iz leta 1987.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je na Natovem zasedanju napovedal, da bodo ZDA odstopile od pogodbe, če je Rusija v 60 dneh ne bo začela spoštovati. Že oktobra pa je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA odstopile od dogovora, "ki ga je Rusija leta kršila".

Obtožbe zveze Nato in ZDA so v Moskvi zavrnili kot neutemeljene. "Sprva ameriška stran napove, da bo odstopila od sporazuma, potem pa je začela iskati utemeljitve za to," je po navedbi ruskih tiskovnih agencij dejal predsednik Vladimir Putin. "Prvi izgovor je, da mi nekaj kršimo. Hkrati, kot po navadi, niso predložili dokazov o kršitvah," je dodal ruski predsednik.

Opozoril je ZDA, da bo Rusija okrepila razvoj novih raket srednjega in kratkega dosega, če bo Washington odstopil od pogodbe.

Moskva: "ZDA niso predložile dokazov"
Tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je bil kritičen do obtožb. Po njegovih besedah so ZDA prilagodile dejstva, da bi laže prikrile pravi razlog za odstop od sporazuma. "Niso predložili nobenega dokaza, ki bi podprl ameriško stališče," pa je poudarila tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Po njeni oceni dogovor INF predstavlja temeljni kamen svetovne varnosti, kar sicer trdijo tudi pri Natu.

Nato: Rusija razvila sporni raketni sistem
Washington obtožuje Rusijo, da je v nasprotju s pogodbo razvila novo raketo srednjega dosega z imenom Novator 9M729, ki ji je zveza Nato nadela ime SSC-8. Zveza Nato trdi, da je Rusija razvila in postavila mobilni raketni sistem, ki ga je težko zaznati in lahko deluje jedrsko ter lahko evropska mesta doseže brez opozorilnega časa.

Ruska vojska grozi državam z ameriškimi raketami
Načelnik generalnega štaba ruske vojske Valerij Gerasimov je medtem državam zagrozil s protiukrepi, če bodo na svojem ozemlju namestile nove ameriške rakete. "Ne ozemlje ZDA, ampak države, ki bodo dopustile namestitev ameriških raket kratkega in srednjega dosega, bodo tarča uničenja pri odgovoru Rusije," je dejal.

Nadaljeval je, da ZDA otežujejo mednarodne razmere, ker skušajo ohraniti svojo dominantno vlogo v svetu. Zato skuša Washington skupaj z zavezniki omejiti Rusijo in jo diskreditirati na mednarodnem prizorišču, je pojasnil.

Pogodba ključna pri koncu hladne vojne
Pogodbo INF sta leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Bistveno je prispevala h koncu hladne vojne, po navedbah ministrov Nata pa je bila ključna za zagotavljanje varnosti zaveznic v minulih treh desetletjih.

Sporazum INF govori o prepovedi raket kratkega in srednje dolgega dosega, torej od 500 do 5.500 kilometrov, ki se izstreljujejo z zemlje. Gre za prepoved tako jedrskih kot nejedrskih raket, a ne velja za tiste, ki se izstreljujejo z morja. Do leta 1991 je bilo uničenih skoraj 2.700 raket, obe državi pa sta lahko pregledovali namestitve druge.