Med 126 predstavniki držav, ki so na konferenci, je tudi slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki se je sešel tudi s kitajskim ministrom za znanost in tehnologijo Vang Džingom. Dogovorila sta se o skupnem sodelovanju na področju inovacij in tehnologij. Slovenski minister je obiskal tudi podjetje Hisense, ki je lastnik Gorenja.

"Pogovarjali so se o načrtih za prihodnost, predvsem o postavitvi nove tovarne televizorjev v Gorenju," je poročal RTV-jev dopisnik Uroš Lipušček.

Projekt vreden več milijard evrov

Cilj kitajske pobude je z velikimi infrastrukturnimi projekti obnoviti nekdanjo svilno pot med Evropo in Kitajsko. Peking je od leta 2013 do zdaj v projekt vložil okoli 90 milijard dolarjev, medtem ko so kitajske banke zagotovile med 200 in 300 milijard dolarjev posojil.

Projekt, ocenjen na 1.000 milijard dolarjev, ki vključuje železniške in cestne projekte v Aziji, Afriki in Evropi, že dalj časa razdvaja Evropo in preostale dele sveta. Kljub ocenam Washingtona, da gre za "projekt nečimrnosti", in opozorilom glede dolgov in nejasnih poslov, ki favorizirajo kitajska podjetja, se mu pridružuje vse več držav.

"Kitajski predsednik Ši Džinping, ki je pred šestimi leti sprožil kitajsko strateško pobudo En pas, ena cesta, je v govoru zavrnil trditve, da je njen namen širjenje kitajskega geopolitičnega vpliva in da ustvarja dolžniško past ... Napovedal je nadaljevanje reform in večjo odprtost kitajskega trga," je še poročal Lipušček.

Po Italiji k projektu pristopila Švica

Ta mesec se mu je kot prva članica skupine sedmih najrazvitejših držav G7 pridružila Italija, kot druga izmed najbolj razvitih držav bo k projektu pristopila Švica.

Med drugimi udeleženkami gre večinoma za države jugovzhodne Azije ter srednje in vzhodne Evrope, ki imajo s Kitajsko tradicionalno tople odnose. V Pekingu bodo tudi predstavniki Severne Koreje, ZDA pa se foruma ne bodo udeležile.

Pasti zadolževanja

Voditelji zahodnih držav opozarjajo na pasti zadolževanja pri projektu. Šrilanka je bila lani Kitajski prisiljena v 99-letni najem odstopiti del pristanišča, potem ko ji je bila nezmožna odplačati 1,4 milijarde dolarjev vredno posojilo.

Nemška industrija je ob tem pozvala Kitajsko, da mora projekt En pas, ena pot temeljiti na mednarodnem sodelovanju in ne sme biti "enosmerna cesta", je dejal predsednik združenja nemške industrije Joachim Lang.

Kitajska bo odpravila subvencije, ki ovirajo pošteno konkurenco

Kitajski predsednik Ši Džinping je ob kritikah pobude že obljubil večjo preglednost: "Za korupcijo bo veljala ničelna toleranca," je dejal. Zavrnil je tudi očitke voditeljev zahodnih držav, ki opozarjajo na pasti zadolževanja pri projektu in trdijo, da je geopolitično sredstvo, s katerim želi Kitajska postati svetovna supersila.

"En pas, ena pot ni ekskluzivni klub," je poudaril in tako znova potrdil, da je nova svilna pot odprta za vse. "Moramo pa tudi zagotoviti gospodarsko in davčno vzdržnost vseh projektov, da bodo dosegli začrtane cilje," je dodal.

Napovedal je tudi, da bo Kitajska odpravila tiste subvencije za svoja podjetja, ki ovirajo pošteno konkurenco. To je namreč glavna zahteva ZDA pred nadaljevanjem trgovinskih pogajanj prihodnji teden. "Vsa podjetja bomo obravnavali enakopravno in vzpostavili pošteno poslovno okolje," je poudaril.