Gre za prvo pot Ši Džinpinga zunaj celinske Kitajske od začetka pandemije covida-19 pred dvema letoma. V mesto je s soprogo Peng Liyuan prispel v četrtek. Obisk spremljajo okrepljeni varnostni ukrepi, tudi zaradi pandemije covida-19. Po poročanju Reutersa kitajski predsednik ves čas nosi masko in se z nikomer ne rokuje.

Mesto je okrašeno s tradicionalnimi kitajskimi rdečimi laternami, na ulicah plapolajo kitajske in hongkonške zastave, ob ulicah so plakati, ki oznanjajo "novo dobo" stabilnosti.

Ši je sodeloval na inavguraciji novih mestnih oblasti pod vodstvom nekdanjega policijskega načelnika Johna Leeja. V govoru je dejal, da je Hongkong "nenadomestljivo prispeval" h gospodarskemu razvoju celinske Kitajske, saj je deloval kot pomemben "most in okno", poroča Guardian. Kitajska bo po njegovih besedah podpirala vlogo Hongkonga kot mednarodnega finančnega in trgovinskega vozlišča.

"Hongkong ne sme biti kaotičen"

Na prvem obisku po zatrtju demokratičnega gibanja je Ši v četrtek pohvalil Hongkong, da je v zadnjih letih premagal velike izzive in uspel "ponovno vstati iz pepela". "Po izkušnji vetra in dežja lahko vsakdo boleče občuti, da Hongkong ne more biti kaotičen in ne sme spet postati kaotičen. Razvoja Hongkonga ni mogoče znova odložiti, treba je odpraviti kakršno koli vmešavanje," je poudaril Ši.

Ena država – dva sistema

Hongkong se je 1. julija 1997 po 156 letih britanske nadvlade vrnil pod okrilje Kitajske na podlagi britansko-kitajskega dogovora iz leta 1984. Ta določa, da bo mesto posebno avtonomno območje, ki bo ohranilo svoje svoboščine, politični in kapitalistični sistem ter način življenja še 50 let po vrnitvi.

V skladu s tem Peking v mestu izvaja politiko "ena država, dva sistema", ki naj bi mestu zagotavljala visoko stopnjo politične avtonomije in neodvisnost sodne veje oblasti.

Ši Džinping je politiko "ena država, dva sistema" pohvalil kot zelo vitalno, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost in blaginjo Hongkonga, kot tudi njegovih prebivalcev.

Johnson in Blinken: Kitajska ni izpolnila zavez

Britanski premier Boris Johnson in ameriški državni sekretar Antony Blinken sta sicer v četrtek dejala, da Kitajska ni izpolnila svojih zavez glede predaje oblasti. Peking in Hongkong zavračata obtožbe in pravita, da je varnostni zakon "iz kaosa povrnil red", da bi mesto lahko napredovalo.

V mestu se je v preteklih desetletjih razvilo močno prodemokratično gibanje s težnjami po neodvisnosti od Kitajske, pogosto so potekali množični protesti, uperjeni proti oblastem celinske Kitajske. Leta 2020 so v mestu sprejeli nov zakon o nacionalni varnosti, hkrati so uvedli tudi stroge ukrepe ob pandemiji covida-19, s čimer so kitajske oblasti zatrle demokratične težnje. Najvidnejše aktiviste so odtlej aretirali ali pa so se zatekli v tujino.