73-letni voditelj je iz svoje uradne rezidence v Kolombu pobegnil, tik preden je vanjo v soboto vdrlo več deset tisoč protestnikov. Kot predsednik države za zdaj še uživa imuniteto pred aretacijo, ki pa jo bo po svojem odstopu izgubil. Njegov cilj je zato pred odstopom oditi v tujino, da bi se izognil možnosti pridržanja.

Ko je prišel na letališče, tamkajšnje osebje ni želelo oditi v VIP-sobo, da bi mu odtisnili žig v potni list, predsednik pa je vztrajal, da ne bo šel skozi javne prostore, saj naj bi ga bilo strah drugih potnikov na letališču. Tako je moral skupaj z ženo noč preživeti v bližnjem vojaškem oporišču, potem ko sta zamudila štiri polete, ki bi ju lahko odpeljali v Združene arabske emirate.

Tudi predsednikov brat Basil, ki je aprila odstopil kot finančni minister, je po podobnem nestrinjanju z letališkim osebjem danes zamudil svoj polet v Dubaj. "Nekaj potnikov je protestiralo proti Basilovemu vkrcanju na njihovo letalo. Situacija je bila napeta, zato je v naglici zapustil letališče," je povedal uslužbenec letališča.

Iz predsedniškega urada še niso podali informacije, kje točno predsednik je. Kot vrhovnemu poveljniku oboroženih sil mu sicer še vedno ostaja na voljo, da se z vojaško ladjo odpravi v Indijo ali na Maldive.

Če bo Radžapaksa v sredo odstopil, kot je obljubil, bo predsednik vlade Ranil Vickremesinghe postal vršilec dolžnosti predsednika, dokler ne bo parlament 20. julija izvolil poslanca, ki bo na funkciji predsednika ostal do konca mandata novembra 2024.

Vdor v predsedniško palačo

Protesti v Šrilanki so se konec preteklega tedna končali z napadom na predsednikov urad in njegovo rezidenco. Svoj odstop je v soboto napovedal tudi premier Vickremesinghe, ki pa odločitve še ni uradno potrdil. So pa iz njegovega kabineta sporočili, da bo odstopila celotna vlada, ko bo dosežen dogovor o oblikovanju vlade narodne enotnosti.

Opozicijske stranke se medtem trudijo doseči soglasje za nujno oblikovanje nove vlade, ki bi se spopadla z nastalimi razmerami. Država se trenutno z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) pogaja glede finančne pomoči, s katero bi ponovno vzpostavila fiskalno stabilnost.

Obsežne protivladne proteste v Šrilanki, v katerih je bilo poškodovanih več kot sto ljudi, je sprožila najhujša gospodarska kriza v otoški državi po osamosvojitvi od britanskega imperija leta 1948.

Šrilanka namreč že več mesecev trpi zaradi hudega pomanjkanja hrane, goriva in zdravil, ki sta ga med drugim povzročila velik zunanji dolg in pomanjkanje tujih valut, pa tudi vpliv pandemije covida-19 na turizem, ki predstavlja enega glavnih virov dohodka države.