"V zdajšnjih okoliščinah imajo Kitajska in ZDA več skupnih interesov, ne pa manj," je po srečanju dejal Ši in poudaril, da Peking ne želi izzivati ZDA ali "spreminjati obstoječega reda". Zavzel se je za to, da strani "spoštujeta druga drugo", in ocenil, da je svet dovolj velik, da lahko v njem uspevata obe državi.

Ameriški predsednik je po pogovorih dejal, da sta velesili odgovorni, da svetu pokažeta, da lahko "obvladujeta razlike in preprečita, da bi tekmovalnost prerasla v konflikt". Ob tem je zavrnil idejo o konfliktu med ZDA in Kitajsko v slogu hladne vojne.

Voditelja sta si po poročanju tujih tiskovnih agencij nekoliko ostrejše besede izmenjala pri vprašanju Tajvana. Biden je, kot je povedal po pogovoru, Šiju dejal, da kitajski agresivni ukrepi proti Tajvanu "spodkopavajo mir in stabilnost v Tajvanski ožini in širši regiji ter ogrožajo svetovno blaginjo".

Kitajskemu voditelju naj bi tudi dal vedeti, da ZDA nasprotujejo kakršnim koli spremembam glede Tajvana. Washington je namreč že mnogokrat poudaril, da je Tajvan pripravljen braniti tudi vojaško. Vendar pa je ob tem tudi ocenil, da Kitajska otoka v kratkem ne namerava napasti.

"Vprašanje Tajvana je v samem jedru kitajskih temeljnih interesov in prva rdeča črta, ki se je v kitajsko-ameriških odnosih ne sme prestopiti," pa je bil glede tega vprašanja jasen Ši in poudaril, da je "rešitev tajvanskega vprašanja stvar Kitajcev".

Napetosti med ZDA in Kitajsko zaradi Tajvana so se močno povečale, potem ko je poleti otok obiskala predsednica predstavniškega doma ZDA Nancy Pelosi in več drugih tujih delegacij. Peking je v odzivu na obiske močno okrepil vojaški pritisk na Tajvan, ki ga v okviru politike ene Kitajske dojema kot del svojega ozemlja.

Biden je Šija tudi pozval, naj brzda kitajsko zaveznico Severno Korejo, ki je v zadnjem času izvedla vrsto raketnih poskusov, s tem pa so se okrepile bojazni pred novim, že sedmim jedrskim poskusom. Kot so po pogovoru sporočili iz Bele hiše, je "v interesu vseh članic mednarodne skupnosti, da Severno Korejo spodbudijo k odgovornemu ravnanju".

"Prepričan sem, da si Kitajska ne želi, da bi Severna Koreja nadaljevala stopnjevanje," je dejal predsednik ZDA in opozoril, da bi nadaljnje provokacije Pjongjanga prinesle okrepitev vojaške prisotnosti ZDA v regiji.

Proti uporabi jedrskega orožja

Ši in Biden sta se ob tem strinjala, da se jedrsko orožje ne sme nikoli uporabiti, tudi v Ukrajini ne, saj v jedrski vojni ni mogoče zmagati. Ši je sicer izrazil globoko zaskrbljenost Pekinga zaradi vojne v Ukrajini. "Kitajska je ves čas stala na strani miru in bo še naprej spodbujala mirovne pogovore," je dejal kitajski voditelj in dodal, da Peking podpira nadaljevanje mirovnih pogovorov med sprtima stranema.

Biden je na današnjem srečanju izrazil tudi zaskrbljenost zaradi kitajskih kršitev človekovih pravic v Tibetu, Hongkongu in pokrajini Sinkiang, kjer živijo Ujguri. Navedel je tudi primere ameriških državljanov, za katere Washington meni, da so neupravičeno pridržani na Kitajskem.

Današnje srečanje, ki je potekalo pred bližajočim se vrhom skupine G20, je bilo sicer prvo srečanje v živo, odkar sta voditelja na predsedniških položajih. Biden se je nazadnje s Šijem, ki je bil prejšnji mesec znova izvoljen na čelo kitajske partije, sešel še v času, ko sta bila oba podpredsednika. Nazadnje sta se voditelja pogovarjala julija letos.

Iz Bele hiše so nato danes sporočili še, da bo na začetku prihodnjega leta v znak prizadevanj za zmanjšanje napetosti med državama Kitajsko obiskal državni sekretar Antony Blinken, ki naj bi tam nadaljeval današnje pogovore med Bidnom in Šijem.