Po poročanju medijev je policija med racijami prijela deset članov HDP-ja v Ankari, deset v Carigradu in 15 v Adani na jugu ter še enajst v drugih krajih. Osumljeni so povezav s kurdskimi uporniki Kurdske delavske stranke (PKK). Stranka je doslej potrdila aretacijo 36 svojih članov.

Turški tožilec Bekir Sahin je v sredo na ustavno sodišče vložil zahtevo za razpustitev in prepoved stranke HDP, tretje največje parlamentarne stranke, zaradi njenih domnevnih povezav s "terorizmom" oz. PKK-jem in kršenja ustave. Stranka zanika kakršne koli povezave s PKK-jem in trdi, da je tarča napadov oblasti zaradi odločnega nasprotovanja 18-letni vladavini predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Stranka je tarča stalnih pritiskov in napadov oblasti od neuspelega poskusa državnega udara leta 2016, ko so zaprli njenega takratnega predsednika Selahattina Demirtasa. Ta je še vedno v zaporu – kljub večkratnim pozivom Evropskega sodišča za človekove pravice k njegovi izpustitvi.

Kršenje pravic milijonov

Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je v četrtek opozorila, da bi bila prepoved stranke zelo problematična. Namero o prepovedi stranke je obsodila tudi Evropska unija (EU), ki je opozorila, da bo Ankara s prepovedjo te druge največje opozicijske stranke v državi kršila pravice milijonov turških volivcev.

Iz turškega Združenja za človekove pravice (IHD) pa so sporočili, da je policija med preiskavo na njegovem domu v Ankari prijela vodjo te nevladne organizacije Öztürka Türkdogana.

Gre za eno največjih organizacij za človekove pravice v državi. Poudarili so, da gre za kršitev človekovih pravic, in zahtevali njegovo takojšnjo izpustitev.

Erdogan želi izboljšati človekove pravice v Turčiji

Vladni kritiki in aktivisti za človekove pravice medtem opozarjajo, da so se novi napadi na stranko začeli dva tedna po tistem, ko je turški predsednik Erdogan predstavil akcijski načrt za izboljšanje človekovih pravic v državi.

Ustavno sodišče je že naredilo prvi korak v primeru tožilčeve zahteve po prepovedi stranke z imenovanjem poročevalca, ki bo vodil preiskavo in pripravil poročilo za petnajst ustavnih sodnikov. Turški tožilec Sahin je sicer ob zahtevi za prepoved stranke na ustavno sodišče vložil tudi zahtevo po prepovedi političnega delovanja 687 članov stranke HDP za pet let.

EU pozval Erdogana k trajnemu zmanjšanju napetosti

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sta na videokonferenci s predsednikom Erdoganom poudarila pomen trajnega zmanjšanja napetosti in dodatne krepitve gradnje zaupanja za bolj pozitivne odnose med EU-jem in Turčijo.

V pogovoru pred vrhom Unije prihodnji teden so govorili o razmerah v vzhodnem Sredozemskem morju, vključno s prihodnjimi pogovori o vprašanju Cipra ter stanju odnosov med EU-jem in Ankaro, sta po pogovorih v skupni izjavi sporočila von der Leynova in Michel.

Izmenjali so tudi stališča do sirskih prebežnikov v Turčiji in širših razmer v regiji, v Siriji in Libiji. Govorili so tudi o morebitnem obisku v Turčiji po vrhu prihodnji teden, na katerem bodo tema tudi odnosi s Turčijo, so sporočili iz Bruslja.

Odnosi med EU-jem in Turčijo so se poslabšali lani, potem ko je Turčija večkrat poslala svoje ladje, da so iskale zaloge zemeljskega plina na spornem območju v vzhodnem Sredozemskem morju, in to kljub nasprotovanju EU-ja ter njenih članic Grčije in Cipra. Zaradi poznejše otoplitve odnosov pa je EU postavil na stran uveljavitev sankcij proti Ankari, ki so jih podprli na decembrskem vrhu.

Iz turškega predsedstva so sporočili, da je Erdogan sogovornika pozval h konkretnim rezultatom na vrhu in vztrajal, da morata strani začeti dialog na visoki ravni. Dejal je, da je Ankara naklonjena sodelovanju in stabilnosti v vzhodnem Sredozemlju in Egejskem morju "kljub provokacijam Grčije in ciprskih Grkov". Vztrajal je pri potrebi nadgradnje migracijskega dogovora med EU-jem in Turčijo izpred petih let kot podlage za pozitivne odnose.

EU sicer tudi pozorno spremlja prizadevanja Združenih narodov za obnovo mirovnih pogovorov o Cipru, v katerih je Turčija ključna udeleženka. Generalni sekretar Antonio Guterres bo v aprilu pripravil neformalno srečanje, da bi preučili, kako napredovati pri iskanju rešitve vprašanja otoka, ki je že desetletja razdeljen.