Mineva 29 let od dogodkov na Trgu nebeškega miru (Tiananmen), kamor je kitajska vlada 4. junija 1989 poslala tanke, da bi zatrla proteste. Medtem ko organizacije za zaščito človekovih pravic in očividci ocenjujejo, da je bilo ubitih od nekaj sto do nekaj tisoč ljudi, oblasti nikoli niso razkrile števila žrtev. Zatrtje protestov na Kitajskem ostaja tabutema, poroča Reuters.

V nedeljo je ameriški zunanji minister Mike Pompeo dejal, da se spominja "tragične izgube nedolžnih življenj". "Pridružujemo se drugim v mednarodni skupnosti v pozivih, naj kitajska vlada javno razkrije podatke o mrtvih, pridržanih ali pogrešanih," je dejal Pompeo.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v odzivu ZDA obtožilo vmešavanja v notranje zadeve Kitajske. "Ameriški zunanji minister od kitajske vlade nikakor ne more zahtevati ničesar," je dejala tiskovna predstavnica ministrstva Hua Čunjing.

Shod v Hongkongu
V Hongkongu se je medtem zbralo več deset tisoč ljudi na vsakoletni javni komemoraciji zatrtja. Ljudje so prižigali sveče, peli pesmi in vzklikali v podporo demokraciji ter pozivali h "koncu enostrankarskega diktatorstva" na Kitajskem. Med zbranimi so bili tudi ljudje iz drugih predelov Kitajske, ki bi jim bilo sicer prepovedano javno zaznamovati obletnico protestov.

Hongkong je edini del Kitajske, kjer se pojavljajo takšne množične javne komemoracije. V bližnjem Macau se sicer izvajajo manjša letna zbiranja.

Medtem je na samem Trgu nebeškega miru poostren nadzor kot vsakič na ta dan in ni znakov, da bo organiziran kakšen protest ali drug spominski dogodek.

Policija je tujcem preverjala potne liste na nadzorni točki okoli kilometer od trga. Vstop na območje je bil onemogočen novinarju Reutersa, ki mu je policija dejala, da so v ponedeljek na trgu prepovedane neodobrene "intervjujske dejavnosti".

Tiananmenske matere pisale Šiju
Tiananmenske matere, ki predstavljajo družine ubitih, so objavile javno pismo, v katerem so vlado obtožile hudega nespoštovanja, ker ignorira njihove zahteve za odškodnine. "Tako močan aparat proletarskega diktatorstva se boji nas, starih, bolnih in najšibkejših ter najranljivejših v naši družbi," so zapisale v pismu, namenjenem kitajskem predsedniku Ši Džinpingu.

Predsednica Tajvana Caj Ing Ven je medtem dejala, da če bi se Kitajska lahko soočila s tem, kar se je zgodilo na Trgu nebeškega miru, bi lahko to postal temelj demokratične preobrazbe Kitajske.