Kot poroča Guardian, so pri založbi, ki je prvo knjigo izdala leta 1584, v petek potrdili, da so upoštevali kitajsko prošnjo za umik več kot 300 člankov, objavljenih v vodilnem časopisu za kitajske študije China Quarterly. S tem so pri založbi želeli "zagotoviti, da ostane preostali akademski in izobraževalni material, ki ga objavljajo, dostopen raziskovalcem in učiteljem" na Kitajskem.

Seznam umaknjenih člankov kaže, da so bili osredotočeni predvsem na teme, ki jih obravnava Kitajska kot tabu, vključno s pokolom na Trgu nebeškega miru leta 1989, kulturno revolucijo Mao Cedonga, boj za demokracijo v Hongkongu in etnične napetosti v Šindžjangu in Tibetu. Gre za članke nekaterih najboljših svetovnih poznavalcev Kitajske z različnih priznanih univerz.

Založba Cambridge University Press vztraja, da je zavezana svobodi misli in izražanja ter da jo je "zmotil nedavni porast takšnih prošenj" iz Kitajske. Kot so dodali, bodo to temo odprli v pogovorih s pristojnimi kitajskimi agencijami.

Urednik časopisa China Quarterly Tim Pringle je izrazil "globoko zaskrbljenost in razočaranje" nad vse strožjim nadzorom na Kitajskem. Dejal je, da ne gre za osamljeno potezo, ampak za nadaljevanje politik, ki ožijo prostor za javno razpravo.

Akademiki in avtorji ogorčeni
Po objavi odločitve založbe so se začeli vrstiti ogorčeni pozivi akademikov in aktivistov, naj se odločitev prekliče. Vodja Kitajske mreže za zaščitnikov človekovih pravic Rene Šia je založbo obtožila, da je "prodala svojo dušo za milijone dolarjev kitajske vlade".

Andrew Nathan, avtor treh člankov, ki so bili umaknjeni, je dejal, da je argument založbe in njena želja, da ostane kitajskim raziskovalcem na voljo vsaj večji del gradiva, če že ne ves, podoben argumentu avtorjev, ki privolijo v cenzuro svojih del v kitajskem prevodu, da bi tako vsaj dosegli kitajsko bralstvo. Kot je poudaril, se s takšnim razmišljanjem ne strinja.

Ob tem je dodal, da je morda motiv tudi finančni, kot pri Bloombergu, Facebooku in drugih, ki so prilagodili svoje proizvode, da bi ohranili dostop na kitajski trg.

Drugi akademiki, kot sta ameriška raziskovalca Greg Distelhorst in Jessica Chen Weiss, opozarjajo, da takšna poteza založbe Cambridge University Press pomeni, da bodo imeli kitajski akademiki in raziskovalci dostop le do "prečiščene" različice zgodovine njihove države.

Distelhorst, asistent na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu, je dejal, da je založba postala dejavna v prepisovanju zgodovine. Dodal je, da je cenzura fundamentalno nasprotna načelu akademske svobode.

Guardian piše, da je Peking močno povečal napore za nadzor nad kitajskimi akademiki, odkar je pred skoraj petimi leti na položaj predsednika prišel Ši Džinping. Lani je tako pozval, naj univerze postanejo "oporišča" Komunistične stranke.