Posebni ameriški odposlanec Zalmay Khalilzad je po šestih dneh pogajanj za New York Times dejal, da so se s talibani dogovorili o osnutku dogovora, vendar morajo doreči še podrobnosti. Tako talibani kot ameriški predstavniki so pozdravili pogovore.

Ameriški obrambni sekretar Patrick Shanahan je dejal, da so pogovori spodbudni, vendar da še ni dobil zadolžitve za načrtovanje umika vojske po 17 letih vojne.

Analitiki ob tem opozarjajo, da bo najverjetneje trajalo še leta, preden bodo dosegli pravi mirovni sporazum, poroča BBC.

Viri iz vrst talibanov so za Reuters sporočili, da so se z ZDA dogovorili za umik vojaških sil v času 18 mesecev od sklenitve mirovnega sporazuma. Neimenovani predstavnik ameriške vlade je navedbe zanikal in dejal, da se o časovnici niso pogovarjali.

Pogovori v Katarju so po njegovih besedah prinesli "pomemben napredek" glede načrtov o umiku tujih sil. "V Afganistanu ne nameravamo biti vojaško prisotni za vedno," je dejal predstavnik in dodal, da želijo v državi pustiti "dobro zapuščino". Ameriški cilj je mir v Afganistanu in partnerstvo v prihodnosti.

ZDA umik pogojujejo s premirjem

Sorodna novica ZDA načrtujejo močno zmanjšanje števila vojakov v Afganistanu

Predstavnik je še poudaril, da ameriškega umika ne bo brez sklenitve premirja. Talibanski pogajalci na drugi strani zahtevajo popoln umik tujih sil še pred sklenitvijo premirja. Pogajanja se bodo nadaljevala 25. februarja.

Talibani zavračajo pogovore z afganistansko vlado, ki jo dojemajo kot lutko v rokah ZDA. Po mirovnem dogovoru z ZDA se želijo pridružiti začasni vladi Afganistana, kar vzbuja zaskrbljenost afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija.

Talibani so Afganistanu vladali med letoma 1996 in 2001, ko je vladavino prekinila ameriška invazija po napadih Al Kaide 11. septembra na ZDA leta 2001.

Afganistanske oblasti talibane pozivajo k dialogu

Afganistanske oblasti so se sprva pritoževale, da so bile izključene iz pogovorov v Katarju in opozarjale, da bo vsakršen dogovor potreboval njihovo odobritev.

V nedeljo se je nato z Ganijem v Afganistanu sešel ameriški odposlanec Khalilzad in zagotovil, da težišče pogovorov v Katarju ostaja najti način, kako pripomoči k pogovorom med Kabulom in talibani.

"Talibane pozivam, naj izkažejo svojo afganistansko voljo in sprejmejo afganistansko prošnjo za mir ter začnejo resne pogovore z afganistansko vlado," je Gani pozval v današnjem televizijskem nagovoru. "Želimo si miru, želimo si ga hitro, a želimo si takega z načrtom," je v televizijskem nagovoru poudaril Gani. "Ne bi smeli pozabiti, da so žrtve te vojne Afganistanci in da bi mirovni proces morali voditi Afganistanci," je dodal.

45.000 ubitih afganistanskih varnostnih sil

Talibani skoraj vsakodnevno izvajajo napade na varnostne sile in objekte afganistanske vlade. Gani je pretekli teden sporočil, da je bilo v napadih ubitih 45.000 članov afganistanskih varnostnih služb, odkar je predsednik nastopil svoj mandat leta 2014. Kljub prisotnosti tujih sil pod vodstvom ZDA, ki usposabljajo in svetujejo afganistanski vojski, imajo talibani nadzor nad skoraj polovico ozemlja Afganistana.

V Afganistanu je v sklopu Natove mirovne misije Odločna podpora (Resolute Support) in ameriške protiteroristične misije trenutno nameščenih okoli 14.000 ameriških vojakov ter še okoli 8.000 vojakov iz 38 različnih držav.

Glavni pomislek ZDA pred umikom svojih sil je, da Afganistan ne postane oporišče za Al Kaido ali Islamsko državo, od koder bi izvajali napade proti ZDA in zaveznicam. "Zato smo sploh prišli v Afganistan," je dejal neimenovani predstavnik za Reuters.