Reuters navaja neimenovanega ameriškega vladnega uslužbenca, ki je dejal, so že bili izdani ukazi za izvedbo načrtov za delni umik. Do njega bi lahko prišlo v nekaj tednih ali mesecih.

Ni sicer jasno, kako bodo lahko ZDA z manj kot 9.000 vojaki v Afganistanu izpolnjevale vse naloge, ki jih izvajajo, vključno z urjenjem afganistanskih sil, svetovanjem na terenu in izvajanjem zračnih napadov na talibane in druge oborožene skupine.

Zaradi zmanjšanja števila vojakov bodo morale ZDA skoraj gotovo omejiti svoje naloge, kar bi lahko izkoristili talibani, ki bi okrepili svoje ofenzive v državi.

Obrambni minister James Mattis, ki je po napovedi umika iz Sirije napovedal svoj odstop, je sicer zagovarjal močno ameriško vojaško prisotnost v Afganistanu, s čimer naj bi krepili diplomatska mirovna prizadevanja. Obrambno ministrstvo ne želi komentirati odločitve za delni umik iz Afganistana.

ZDA so sicer v v Afganistanu vojaško prisotne od leta 2001, ko so to državo napadle kmalu po terorističnih napadih 11. septembra tistega leta. Namen je bil z oblasti zrušiti talibane, ki so nudili zatočišče organizatorju omenjenih napadov Osami bin Ladnu, vodji teroristične skupine Al Kaida.

Reuters poroča, da je Trump v zasebnem pogovoru z enim izmed zaveznikov vprašal, kaj Američani sploh še delajo v Afganistanu. Ameriški predsednik naj bi izgubil potrpljenje glede prisotnosti ameriške vojske v tej državi.

Tako kot napoved umika iz Sirije je tudi napoved delnega umika iz Afganistana predmet kritik v ZDA, tudi iz vrst Trumpovih republikancev. Republikanski senator Lindsey Graham, sicer velik podpornik predsednika, je dejal, da je zmanjšanje števila vojakov v Afganistanu zelo tvegano. Vodilo naj bi morda celo v "drugi 11. september".

Trump je sicer lani odobril povečanje števila vojakov v Afganistanu, a je dejal, da je to storil nejevoljno.

Po 17 letih vojne pogajanja

Po 17 letih vojne v Afganistanu, v katerem talibani nadzirajo ali predstavljajo nevarnost v velikem delu ozemlja, se ZDA z njimi pogajajo. Ta teden so se v Združenih arabskih emiratih (ZAE) sestali predstavniki talibanov in posebni ameriški odposlanec Zalmay Khalilzad. Prisotni so bili tudi predstavniki drugih držav, kot sta Savdska Arabija in ZAE.
Nekdanji višji uslužbenec ameriškega zunanjega ministrstva, ki je seznanjen s potekom pogajanj, je dejal, da so talibani zavrnili ameriški predlog za premirje in zahtevali, naj se pogovori osredotočijo na ameriški umik iz Afganistana.

Talibani so svojo moč v zadnjih treh letih še okrepili. Vlada v Kabulu po podatkih ameriške vlade nadzira le 56 odstotkov ozemlja države, medtem ko je še leta 2015 nadzirala 72 odstotkov.

Od leta 2001 je v Afganistanu umrlo več kot 2.400 ameriških vojakov, po podatkih ZN-a pa je bilo samo med januarjem in septembrom letos v tej državi ubitih okoli 2.800 civilistov, več kot 5.000 pa jih je bilo ranjenih v napadih po državi. Ob tem je vse več žrtev tudi v vrstah afganistanske vojske in policije.