Izgnanim prebežnikom tam namreč grozijo mučenje, ugrabitve, smrt in druge zlorabe človekovih pravic. Kot opozarja nevladna organizacija, v času, ko je v Afganistanu več smrtnih žrtev med civilisti kot kadar koli doslej, evropske vlade vse več prosilcev za azil silijo nazaj v nevarnost, pred katero so pobegnili, s čimer brezsramno kršijo mednarodno pravo.

AI je v poročilu z naslovom "Prisiljeni nazaj v nevarnost: prosilci za azil vrnjeni iz Evrope v Afganistan" objavil grozljive primere prosilcev za azil, ki so jih v Afganistan vrnile Norveška, Švedska in Nemčija in ki so bili ubiti, poškodovani v bombnih napadih ali pa živijo v stalnem strahu pred preganjanjem zaradi svoje spolne usmerjenosti ali spreobrnitve v krščanstvo.

"Evropske države namenoma slepe za dokaze"
"Odločene, da povečajo število deportacij, vlade evropskih držav izvajajo politiko, ki je nesprejemljiva in nezakonita. Namenoma slepe za dokaze, da je nasilje na rekordno visoki ravni in da noben del Afganistana ni varen, ljudi izpostavljajo nevarnosti mučenja, ugrabitev, smrti in drugih grozot," opozarja Anna Shea, raziskovalka AI-ja za pravice beguncev in migrantov, navaja AI Slovenija na svoji spletni strani.

Med Afganistanci, ki so bili prisilno vrnjeni, so tudi otroci brez spremstva in mlajši odrasli, ki so v Evropo prispeli kot otroci. Več ljudi, s katerimi so govorili raziskovalke in raziskovalci AI-ja, je bilo poslanih v predele Afganistana, ki jih niso poznali, čeprav so tam nevarne razmere in vlada nekaznovanost za zločine, kot je mučenje.

"Te vrnitve kršijo mednarodno pravo in se morajo nemudoma prenehati. Iste evropske države, ki so nekoč obljubile podporo boljši prihodnosti Afganistancev, zdaj teptajo njihovo upanje in jih prepuščajo državi, ki je postala še nevarnejša, kot je bila v času njihovega bega," je povedala Horia Mosadiq, raziskovalka AI-ja za Afganistan.

Trikrat več vrnjenih Afganistancev
Po uradnih statističnih podatkih EU-ja se je med letoma 2015 in 2016 število Afganistancev, ki so jih evropske države vrnile v Afganistan, skoraj potrojilo - s 3.290 na 9.460. To spremlja izrazit padec priznavanja prošenj za azil, z 68 odstotkov septembra 2015 na 33 odstotkov decembra 2016.

V istem obdobju pa se je po podatkih misije ZN-a v Afganistanu (Unama) povečalo število tamkajšnjih civilnih žrtev. Lani je umrlo ali bilo poškodovanih 11.418 ljudi. Napadi na civiliste so se dogajali v vseh delih države, večino napadov pa so izvedle oborožene skupine, vključno s talibani in t. i. Islamsko državo. Samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta je Unama naštela rekordno število žrtev med civilisti - 5.243. Vojna v Afganistanu traja že 16. leto.

Grozljive izkušnje po vrnitvi
Raziskovalke in raziskovalci Amnesty International so govorili s številnimi družinami, ki so opisale grozljive izkušnje, potem ko so jih vrnili iz Evrope. Izgubili so ljubljene, za las preživeli napade, živijo v strahu pred preganjanjem v državi, ki jo komaj poznajo.

Navajajo primer Afganistanke, ki je z družino iz Afganistana zbežala leta 2015, potem ko so njenega moža ugrabili, pretepli in po plačilu odkupnine izpustili. Tvegali so več mesecev dolgo pot in po prihodu na Norveško upali na varno prihodnost. Norveške oblasti pa so jim prošnjo za azil zavrnile. Ponudile so jim izbiro med pridržanjem do deportacije ali da sprejmejo 10.700 evrov in se vrnejo "prostovoljno". Nekaj mesecev po vrnitvi v Afganistan je njen mož izginil. Po dnevih brez informacij o tem, kje je, je izvedela, da so ga ubili.

Pogojevana pomoč
Evropskim vladam so bile v času, ko so podpisale sporazum o vračanju afganistanskih prosilcev za azil, nevarnosti v Afganistanu dobro znane, poudarjajo na AI-ju. V dokumentu, ki je pricurljal v javnost, so agencije Unije priznale "poslabšanje varnostnih razmer v Afganistanu in groženj, ki so jim izpostavljeni ljudje", ter "rekordno visoke stopnje terorističnih napadov in civilnih žrtev". Kljub temu je EU vztrajal, da "bi bilo treba v bližnji prihodnosti v Afganistan vrniti več kot 80.000 ljudi".

Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, pa obstajajo verodostojni dokazi, da je bila ta "potreba" izražena v obliki pritiska na afganistansko vlado. Ekil Hakimi, afganistanski minister za finance, je tako v parlamentu dejal, da "če Afganistan ne sodeluje z državami EU-ja glede begunske krize, bo to negativno vplivalo na znesek pomoči, ki jim bo dodeljena", navaja AI.

Zaupni afganistanski vir, ki je poznal sporazum, ga je podobno kot AI opisal kot "čašo s strupom", ki jo je bila afganistanska vlada prisiljena popiti v zameno za finančno pomoč, še navaja AI Slovenija.