Lani je bilo ubitih 3.438 in ranjenih 7.015 civilistov, kar je manj kot leta 2016, zelo skrb vzbujajoče pa je to, da se je povečalo število žrtev v bombnih napadih. "V napadih, v katerih so nasprotniki vlade namerno izvedli napade na civiliste, je umrlo 27 odstotkov vseh žrtev," so v izjavi zapisali v Združenih narodih.

Lani ubitih več žensk
Skoraj polovica žrtev so bile ženske in otroci: statistika kaže, da jih je bilo ubitih ali ranjenih 4.403, pri čemer se je število ubitih in ranjenih žensk povečalo, pri otrocih pa zmanjšalo. Lani je bilo ubitih 359 žensk, kar je pet odstotkov več kot leto prej, ranjenih jih je bilo 865. Spodbudnejši so podatki glede otrok, lani jih je umrlo 861, ranjenih je bilo 2.318, kar je 10 odstotkov manj kot leta 2016.

Najsmrtonosnejši napad po letu 2009, ko so Združeni narodi začeli šteti žrtve med civilisti, je bil 31. maja lani, ko je v Kabulu v samomorilskem napadu pred nemškim veleposlaništvom umrlo 92 ljudi, ranjenih je bilo 391.

Največ, dve tretjini, žrtev je bilo v napadih, ki so jih izvedle protivladne sile: talibani so bili odgovorni za 42 odstotkov žrtev, Islamska država za 10 odstotkov, 13 odstotkov pa druge protivladne sile. Provladne sile so bile odgovorne za petino žrtev med civilisti: za 16 odstotkov vladne sile, za dva odstotka mednarodne sile in za en odstotek druge provladne oborožene skupine.

Za sedem odstotkov več žrtev zračnih napadov
Podatki ZN-a razkrivajo tudi, da se je v primerjavi z letom prej povečalo število žrtev v zračnih napadih, in sicer za 7 odstotkov. V zračnih napadih, ki so jih izvedle mednarodne in vladne sile, je bilo lani ubitih 295 ljudi, ranjenih pa 336, kar predstavlja okoli 6 odstotkov vseh žrtev. Lani avgusta je ameriški predsednik Donald Trump začel agresivnejšo politiko v Afganistanu, med drugim se je povečalo število zračnih napadov ameriških letalskih sil.

Drugi glavni vzrok žrtev so drugi "kopenski" napadi, v katerih je bilo za 19 odstotkov manj žrtev kot leto prej. Eden izmed razlogov za manjše število žrtev je, da so afganistanske sile lani postale uvidevnejše do civilistov in so prenehale nekritično obstreljevati bolj poseljena območja.

ZN opozarja, da se je lani povečalo število napadov na verske objekte. V 38 napadih lani sta bili 202 smrtni žrtvi, ranjenih je bilo 297 ljudi, kar je trikrat več kot leta 2016. Odgovornost za večino teh napadov, predvsem na šiitske mošeje, je prevzela skrajna skupina Islamska država.

"Številke same ne morejo zaobjeti grozljivega človeškega trpljenja navadnih ljudi, predvsem žensk in otrok," je dejal odposlanec ZN za Afganistan Tadamiči Jamamoto.

"Afganistanski civilisti so umrli, ko so skušali živeti normalno življenje: med vožnjo z avtobusom, molitvijo v mošeji in hojo po cesti mimo stavbe, ki je bila tarča napada," je dejal visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Ra'ad Al Husein. "Takšni napadi so po mednarodnem pravu prepovedani in so, v večini primerov, del vojnih zločinov. Napadalce je treba odkriti in jih preganjati."