Sankcije pomenijo zamrznitev premoženja v ZDA in prepoved poslovanja Američanov z elementi mreže finančnih ustanov in podjetij tako imenovane kooperativne fundacije Basidž.

Po odstopu od jedrskega sporazuma
Predsednik ZDA Donald Trump se je maja odločil, da ZDA več ne bodo del iranskega jedrskega sporazuma iz leta 2015, in je začel uvajati ukrepe proti Iranu. Prvi sveženj je uvedel avgusta, naslednji pride na vrsto novembra in ta bo zadel tudi iranski naftni sektor. Trump je od mednarodne pogodbe odstopil z utemeljitvijo, da ni dovolj dobra, ker ne zadeva iranskega raketnega programa in motečih dejavnosti na Bližnjem vzhodu ter kršitve človekovih pravic.

Namen sporazuma iz leta 2015 je bil sicer ustaviti napredovanje iranskega jedrskega programa, in to je glede na zagotovila Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) tudi dosegel.

Mnuchin: Novačenje, urjenje in indoktrinacija otroških vojakov
Minister za finance ZDA Steven Mnuchin je ob razglasitvi sankcij v torek sporočil, da široka mreža kooperativne fundacije Basidž, katere del je odporniška sila Basidž, obe pa sta pod nadzorom Iranske revolucionarne garde, zagotavlja finančno infrastrukturo za novačenje, urjenje in indoktrinacijo otroških vojakov, ki jih potem revolucionarna garda sili v boj.

"Mednarodna skupnost mora razumeti, da imajo poslovne vezi z mrežo Basidž resne humanitarne posledice in pomagajo nasilnim ambicijam iranskega režima v regiji," je sporočil Mnuchin. Novačenje otroških vojakov iz Irana in celo Afganistana, ki jih potem pošiljajo v Sirijo za boj na strani sil predsednika Bašarja Al Asada, je dokumentirala tudi newyorška organizacija Human Rights Watch.

Novačili naj bi tudi otroke, stare le 12 let. Ministrstvo za finance je ob napovedi sankcij pokazalo tudi fotografije otrok, ki se urijo v streljanju na tarče v podobi nekdanjih predsednikov ZDA Baracka Obame in Georgea Busha mlajšega.

Mreža Basidž ali "Bonjad Tavon Basidž" ima interese v iranski avtomobilski, rudarski, kovinarski in bančni industriji. Zaradi tega so pod sankcijami med drugimi tudi banka Mellat, Mehr Ektesad in investicijsko podjetje Mehr Ektesad, še pet drugih investicijskih podjetij, iransko podjetje za proizvodnjo traktorjev, jeklarsko podjetje Mobarakeh in druga.

Brez ameriškega odziva na izginotje Hašokdžija
Trump je nove ukrepe proti Iranu uvedel v času, ko še okleva, ali naj pritisne na Savdsko Arabijo zaradi domnevne ugrabitve, mučenja, umora in razkosanja trupla kolumnista Washington Posta s savdskim državljanstvom Džamala Hašokdžija. Turčija trdi, da se je to zgodilo v prostorih konzulata Savdske Arabije v Carigradu in da ima o tem dokaze.

Trump se izgovarja na to, da Hašokdži ni ameriški državljan in da ga skrbi usoda pogodb o prodaji orožja Riadu, predsednikovi kritiki pa opozarjajo na to, da so savdski milijonarji vložili več sto milijonov dolarjev v njegove nepremičnine.