V nedeljo je predstavnik iranskega sodišča sporočil kazen v najbolj odmevnem sojenju zaradi korupcije v Iranu. Babak Zandžani je zdaj skupaj z dvema sodelavcema obsojen na smrt zaradi korupcije, pri čemer mora državi povrniti izginule milijarde, ki so se izgubile, ko je pomagal Iranu pri izogibanju mednarodnim sankcijam s preprodajo nafte na tuje.

Najbolj bogatel pod Ahmadinedžadom
Na smrt obsojena trojica sicer ima možnost pritožbe, a že izrek smrtni kazni v razvpitem primeru samo teden dni po iranskih volitvah ima veliko sporočilno moč v političnem obračunu med predsednikom Hasanom Rohanijem in reformisti na eni strani ter konservativci na drugi strani. Večino premoženja je zdaj 42-letni Zandžani ustvaril namreč med vladavino konservativnega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, ko je bil Iran tudi najbolj na udaru sankcij in je krvavo potreboval vsak naftni dolar. Sam sodni proces je bil za Iran nenavadno odprt za javnost, hkrati pa je o njem potekala tudi obširna debata v medijih.

Kdo je Babak Zandžani?
Eden najbogatejših, če ne celo najbogatejši Iranec, ki si je v Islamski republiki, kjer je gospodarstvo v pretežno državni lasti in je zasebni kapital močno omejen, nekako nabral kar 13 milijard evrov premoženja. Skupina Sorinet je postala megalomanski konglomerat, v katerem je bilo vključenih 65 podjetij v Iranu, Dubaju, Turčiji, Tadžikistanu in Maleziji. V lasti je imel letalsko družbo Qeshm s 16 letali, v Teheranu je prevzel najstarejši profesionalni nogometni klub v Iranu Rah Ahan. Proizvajal in prodajal je tako nafto, parfume kot tudi ovčje kože, s čimer naj bi se preživljal na začetku 90. let.

Od voznika do lastnika letalske družbe
Meteorski vzpon Babaka Zandžanija se je po lastnih besedah začel leta 1999, ko je postal voznik predsednika Centralne banke Irana. S poslovno žilico naj bi izkoriščal podatke o gibanjih valutnih tečajev in hitro naj bi ob prekupčevanju z devizami zaslužil tudi do 15 tisoč evrov na dan. Do leta 2010 ga je spoznala večina Irana, saj v nasprotju s skrivno gospodarsko elito, povezano z vladajočimi mulami in revolucionarno gardo, ni skrival svojega bogastva. V medijih se je začel pojavljati z urami, vrednimi na desettisoče evrov, zatemnjenimi in blindiranimi mercedesi ter se pustil upodabljati pred zasebnimi letali.

Samooklicani gospodarski junak revolucije
Ob tem Babak Zandžani tudi ni skrival, kaj počne. "Sem gospodarski basidž, varuh islamske revolucije pred zahodnimi sankcijami. S svojo podjetniško mrežo omogočam Iranu preživetje," se je predstavljal v intervjujih in se imel za podjetniškega junaka iranske islamske revolucije. Ob tem je vseskozi, že pred aretacijo in v času sojenja, zatrjeval, da je vladi zaračunaval samo 0,007 odstotka provizije na vse transakcije. (Basidž je paravojaška milica, ki brani pridobitve iranske islamske revolucije.)

Prav Zandžani s skupino Sorinet, ki je imela sedež uradno v Združenih arabskih emiratih, je postal eden izmed ključnih mož v prizadevanjih iranske države pri izogibanju mednarodnim sankcijam, ki so Iran prizadele zaradi spornega jedrskega programa. Ob razkazovanju bogastva, kar je začelo sprožati vprašanja in kritike v egalitarni teokratski ureditvi, se je Zandžani sicer tudi redno pojavljal z najvidnejšimi predstavniki vlade predsednika Ahmadinedžada.

Na črnem seznamu ZDA in EU-ja
Leta 2012 se je Babak Zandžani znašel na črnem seznamu ZDA in Evropske unije, ker je pomagal Iranu pri izigravanju sankcij, s čimer so mu onemogočili poslovanje z Zahodom in mu otežili nezakonito trgovino z nafto. Ob koncu Ahmadinedžadovega 8-letnega mandata leta 2013 naj bi Zandžani skupno pomagal prodati iranski vladi oz. naftnemu ministrstvu za 16 milijard evrov nafte.

Kje sta dve milijardi od prodane nafte?
Decembra 2013 je novi predsednik Hasan Rohani sprožil protikorupcijsko kampanjo in samo dan po predsednikovem govoru v madžlisu (iranskemu parlamentu) je bil Babak Zandžani 30. decembra aretiran, ker naj bi Iranu za preprodano nafto dolgoval še okoli dve milijardi evrov.

Začel se je sodni proces, Zandžani vseskozi zanika krivdo, a so oblasti dokazale, da je ponarejal dokazila o izplačilih. Hkrati so v Tadžikistanu zanikali, da ima na tamkajšnjih bančnih računih omenjeni milijardi, ki jih naj ne bi mogel nakazati v Teheran zaradi sankcij. Politično se je začela bitka, kdo je kriv za vzpon tajkuna. Konservativci so se mu odpovedali in prevalili vso odgovornost za Zandžanijev fenomen na prejšnja reformistična predsednika Hašemija Rafsandžanija (1989-1997) in Mohamada Hatamija (1997-2005).

V času Rohanijevega predsednikovanja so že obsojali in tudi usmrtili nekatere iranske bogataše. Maja 2014 je bil tako obešen poslovnež Mahafarid Amir-Hosravi, ki je s ponarejenimi dokumenti od državnih bank pridobil posojilo v vrednosti dveh milijard evrov, ki jih ni mogel vrniti.

Sankcije se odpravljajo, Iran se vrača na trg
Ravno zato izrek smrtne kazni zaradi "korupcije na Zemlji" (eden najhujših prestopkov v iranskem kazenskem zakoniku) samo teden dni po velikem uspehu reformistov na parlamentarnih volitvah Iranci dojemajo kot dokončanje obračuna z elito, ki je ob blagoslovu konservativcev obogatela v času sankcij. Zdaj se po dunajskem dogovoru o jedrskem programu sankcije počasi odpravljajo in Iran se vrača na svetovne trge tudi z vso naftno proizvodnjo, kar bi moralo oživeti gospodarstvo in preroditi državo.