V prestolnici Najpjido se je srečanja udeležil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki je spregovoril o ljudstvu Rohingja. Po njegovih besedah bi moralo ljudstvo, ki živi v Mjanmaru, po več generacijah moralo dobiti pravico do državljanstva. Številnim pripadnikom te milijonske muslimanske manjšine so v pretežno budističnem Mjanmaru namreč odrekli državljanstvo ter pravico do volitev in dela.

Več kot 120.000 ljudi je razseljenih, številni so se zatekli v odmaknjena taborišča v zahodni mjanmarski pokrajini Rakhine, potem ko so pobegnili pred nasiljem budističnih nacionalistov leta 2012. Tisoči so se v iskanju boljšega življenja s čolni podali v druge jugovzhodnoazijske države in pri tem utonili ali padli v roke trgovcev z ljudmi.

Ban Ki Mun: Pogovori so prvi pomemben korak
Junija so Združeni narodi objavili poročilo o manjšinah v Mjanmaru, v katerem so opozorili, da bi lahko bilo ljudstvo Rohingja žrtev zločinov proti človečnosti. Manjšinsko ljudstvo je po mnenju ZN-a podvrženo obsežnemu in trajnemu nasilju, ki vključuje odrekanje pravice do državljanstva, prisilno delo in spolne zlorabe.

"To ni le vprašanje pravice skupnosti Rohingja do samoopredelitve. Ljudje, ki so več generacij živeli v tej državi, bi morali imeti enak pravni status in državljanstvo kot vsi drugi," je povedal Ban Ki Mun, ki je dodal, da so pogovori prvi pomemben korak. Do njegovega odziva prihaja, medtem ko želi nova civilna vlada Mjanmara rešiti pereča vprašanja, ki jih že več let izpostavlja prav Nobelova nagrajenka Aung San Su Či, zdaj posebna vladna svetovalka, ki je v času vladavine vojaške hunte v zaporu preživel skoraj 15 let. Od vlade pod njenim vodstvom se je pričakoval drugačen odnos do manjšine Rohingja, a se vlada temu vprašanju izogiba.

"Enotnost bistvena za prihodnost države"
Junija je vlada v Mjanmaru predstavnikom oblasti med obiskom predstavnice ZN-a prepovedala uporabljati ime zatirane etnične skupine Rohingja. Imenujejo naj se kot "ljudje, ki verjamejo v islam". Navodilo je sprejelo informacijsko ministrstvo v želji po izognitvi spornemu vprašanju, povezanemu z identiteto manjšine Rohingja. Čeprav pripadniki ljudstva Rohingja živijo v Mjanmaru že več generacij, jih oblasti predstavljajo zgolj kot ljudi, ki so prišli iz Bangladeša.

Pogajanja o tajnem miru naj bi trajala mesece, če ne leta. Aung san Su Či je poudarila, da je enotnost bistvenega pomena za prihodnost v Mjanmaru. "Dokler ne bomo dosegli narodne sprave in enotnosti, ne bomo mogli vzpostaviti trajnostnega miru in zveze. Samo, če bo država v miru, bomo lahko enotni in bomo enakopravni z drugimi državami v regiji in svetu," je dejala svetovalka vlade, ki je na lanskih zgodovinskih volitvah stranko NLD popeljala do prepričljive zmage, ko je dobila kar 80 odstotkov glasov, a v skladu z mjanmarsko ustavo ni mogla kandidirati za predsednico, ker sta oba njena sinova po očetu Britancu tuja državljana.