Navodilo je sprejelo informacijsko ministrstvo v želji po izognitvi kontroverzi, povezani z identiteto manjšine Rohingja. Čeprav pripadniki ljudstva Rohingja živijo v Mjanmarju že več generacij, jih oblasti predstavljajo zgolj kot ljudi, ki so prišli iz Bangladeša. Manjšina šteje okoli milijon pripadnikov v državi s približno 53 milijoni prebivalcev.

Mjanmar bo ta teden obiskala Jang Hi Li, posebna poročevalka Združenih narodov za to državo, v času obiska pa "naj se izraz Rohingja ali Bengalci ne uporablja," sporoča ministrstvo. "Namesto tega naj se uporablja izraz 'ljudje, ki verjamejo v islam v državi Rakhine'," še piše v sporočilu z dne 16. junija, ki nosi oznako zaupno, poroča Al Džazira.

Na "terminološkem" udaru niso zgolj ljudstvo Rohingja, ampak tudi pripadniki etnične skupine Rakhine, ki naj se označujejo za "ljudi, ki verjamejo v budizem v državi Rakhine". Rakhine je sicer del Mjanmara ob njegovi zahodni obali.

Budistični nacionalisti močno nasprotujejo uporabi imena Rohingja in pripadnike te manjšine imenujejo Bengalci, s čimer poudarjajo, da so prišli v Mjanmar iz Bangladeša. Vlade so večini njenih pripadnikov po vrsti odrekale državljanstvo. Veliko pripadnikov te manjšine je bilo ubitih v sektaškem nasilju od leta 2012, na deset tisoče pa jih životari v taboriščih za razseljene v državi Rakhine. Tam so zaprti, prepovedano pa jim je tudi potovati, mnogi se soočajo s težavami pri dostopu do osnovne zdravstvene oskrbe in izobraževanja.

ZN: Lahko bi šlo za zločin proti človečnosti
V ponedeljek so Združeni narodi opozorili, da bi lahko kršenje pravic manjšine Rohingja pomenilo tudi zločine proti človeštvu. V poročilu je urad ZN-a za človekove pravice ugotovil "vzorec grobih kršitev zoper ljudstvo Rohingja ... ki nakazujejo na razprostranjene oziroma sistematične napade". Poročilo ZN-a še pravi, da so pripadniki ljudstva Rohingja žrtve zlorab varnostnih sil, kršitve pa obsegajo tudi zunajsodne usmrtitve, izginotja, aretacije, mučenja in prisilno delo.

Od nove vlade pod vodstvom Aung San Su Či, disidentke, ki je leta preživela v hišnem priporu, se je pričakovalo, da se bo spoprijela s sovraštvom do manjšine Rohingja. A organizacije za zaščito človekovih pravic so razočarane, saj se je Aung San Su Či do zdaj izogibala temu vprašanju.