Osrednja tema splošne razprave svetovnih voditeljev na 71. zasedanju Generalne skupščine ZN-a so razvojna vprašanja oziroma uresničevanje razvojne agende ZN-a do leta 2030, pa tudi prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam in rešitev vedno bolj perečega vprašanja beguncev, o katerem so sicer voditelji že govorili v ponedeljek na posebnem vrhu in sprejeli deklaracijo za sprejetje mednarodne pogodbe do leta 2018.

Med voditelji je v New Yorku tudi predsednik Borut Pahor, ki je v svojem govoru izpostavil izzive, ki jih prinaša digitalna transformacija, dotaknil pa se je tudi kandidature Danila Türka za generalnega sekretarja in prizadevanja za razglasitev 20. maja za mednarodni dan čebel.

Informacijska revolucija je tlakovala pot globalnemu zavedanju o družbenih neenakostih, kar je po predsednikovem mnenju eden glavnih vzrokov konfliktov v družbah in mednarodni skupnosti. Pomembno vprašanje je, kako regulirati tehnološki napredek, da bo koristil vsem, in ZN se bodo morali s tem aktivno ukvarjati. Opomnil je tudi na mirno reševanje konfliktov, kjer ZN po njegovih besedah niso dovolj učinkoviti.

Dotaknil se je tudi Türkove kandidature. Kot je poudaril, je Slovenija ponosna na njegovo kandidaturo, izrazil pa je tudi prepričanje, da je čas za generalnega sekretarja iz Vzhodne Evrope. Že pred zasedanjem je dejal, da je Türkova kandidatura tudi odlična priložnost za promocijo Slovenije. "To, da je doslej v izboru prišel tako visoko, je stvar njegove osebne uspešnosti, karizme, nastopa in prepričljivosti. Kolikor lahko kot država in predstavniki države pri tem pomagamo, pa bomo storili vse, da se bo kandidatura čim bolj uspešno iztekla. Upamo, da z izvolitvijo. V vsakem primeru pa bi rad poudaril, da pomeni predstavitev verodostojnega kandidata iz Slovenije priložnost za našo promocijo, kjer pravzaprav ni nobene kolateralne škode," je dejal predsednik.

Tako odločnega Ban Ki Muna svet še ni videl
Generalni sekretar ZN-a v odhajanju Ban Ki Mun je voditelje pozval, naj poskrbijo za začetek veljave pariškega podnebnega sporazuma še v letošnjem letu, predvsem pa jim je naročil, naj služijo svojim narodom, naj ne spodkopavajo demokracije, naj ne kradejo virov svojih držav ter naj ne zapirajo in mučijo svojih kritikov.

"Čez glavo" ima večnega izraelsko-palestinskega konflikta, zato je voditelje na obeh straneh konflikta pozval, naj "končajo norost". Tiste, "ki imajo vpliv", pa je pozval, naj končajo vojno v Siriji in začnejo pogovore. Ostro je obsodil zadnji napad na humanitarni konvoj, ki ga je označil za divjega in namernega. Za poboje civilistov je okrivil vse strani, najbolj pa režim predsednika Bašarja Al Asada.

Pogledal je po dvorani in dejal, da so v njej mogočni podporniki vojne v Siriji, ki jo ali zanemarjajo ali podpirajo ali v njej sodelujejo in celo načrtujejo grozodejstva. Omenil je tudi severno sosedo svoje domovine Južne Koreje in jo pozval, naj preneha jedrsko izzivanje. Med govorom je začel govoriti v francoščini in obsodil spolne napade pripadnikov mirovnih sil in povzročitev epidemije kolere na Haitiju.

Hollande: "Dovolj je!"
"Sirska tragedija se bo v zgodovino zapisala kot sramota za mednarodno skupnost, če je ne bomo hitro končali," pa je dejal francoski predsednik Francois Hollande, ki je navzoče pozval k zaustavitvi prelivanja krvi v Siriji. "Zdaj je pa dovolj," je opozoril, sirsko mesto Alep pa označil kot "mučeniško mesto".

Krivdo za propad rusko-ameriškega dogovora o prekinitvi spopadov v Siriji je francoski predsednik pripisal sirskemu režimu pod vodstvom Bašarja Al Asada. Rusijo in Iran, ki veljata za podpornika Al Asadovega režima, je Hollande pozval, naj vplivata na režim, da se bo obvezal miru. "Če tega ne bosta storila, skupaj z režimom nosita odgovornost za delitve in kaos v Siriji," je posvaril francoski predsednik. Vojna v Siriji traja že šesto leto, v njej je bilo ubitih 300.000 ljudi.

Obama v bran svetovni integraciji
Ameriški predsednik Barack Obama je opozoril, da je rastoča gospodarska neenakost omogočila vzpon verskega sektaštva ter agresivnega nacionalizma in populizma. "Narod, obkrožen z zidovi, bi danes zaprl samo samega sebe," je dejal Obama, pri čemer je imel v mislih napovedi republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa o gradnji zidu na meji z Mehiko.

Izrazil je odločno nasprotovanje "primitivnemu populizmu" in poudaril, da je svet četrt stoletja po koncu hladne vojne v številnih pogledih manj nasilen in uspešnejši kot kdaj koli prej. Načela odprtega trga, mednarodnih pravic in demokracije pa po njegovem mnenju ostajajo najboljša osnova za človeški napredek v tem stoletju.

Nasprotnikom beguncem: "Postavite se v njihovo vlogo"
Ponovno se je zavzel za diplomatsko rešitev konflikta v Siriji in dostavo humanitarne pomoči prizadetim prebivalcem. Ostro pa je kritiziral Rusijo zaradi njene podpore sirskemu režimu in priključitve krimskega polotoka. Glede sirskih in drugih beguncev je dejal, da bi moral svet, predvsem bogatejše države, zanje storiti več. Tiste, ki nasprotujejo sprejemu beguncev, pa je pozval, naj se poskusijo postaviti v njihovo vlogo.

Severno Korejo je označil za puščavo in poudaril, da njen jedrski program ogroža svet, njeni nedavni jedrski poskusi pa da ilustrirajo pomen svetovne skupnosti in zedinjenega odgovora. "Pjongjang soočiti s posledicami," je bil jasen.

Obama: ZDA bi morale svoj model prenesti na druge države
Omenil je tudi pariški podnebni dogovor, ki ga je po njegovih besedah treba uresničiti, kakor hitro je mogoče. Ob tem je voditelje pozval, naj reševanja težav ne prelagajo na prihodnje generacije. "Če ne bomo ravnali drzno, bodo rezultat lahko množične migracije, potopljena mesta, razseljeni narodi, zdesetkane zaloge hrane in konflikti iz obupa," je dejal Obama.

Glede dejavnosti ZDA v mednarodni skupnosti je poudaril, da njegova država ne more vsega narediti sama. Izpostavil je, da so ZDA v preteklosti storile tako dobra dejanja, na katera je ponosen, kot napake. Poudaril pa je, da ne verjame, da bi ZDA lahko ali morale svoj model države prenesle ali prenesti na druge države.