Ban je državam članicam ZN-a poslal pismo, v katerem "ponižno" predlaga svojo vnovično kandidaturo. Ob tem je poudaril, da se je v času izjemnih globalnih sprememb dela v prvem mandatu lotil kot "graditelj mostov". "To je naš izziv, ko pogledamo v prihodnost," je dejal.

Ban je na čelu ZN-a od januarja 2007, njegov trenutni mandat pa se izteče 31. decembra. Po mnenju diplomatov v ZN-u naj bi Varnostni svet ZN-a odobril kandidaturo 66-letnega Bana, ki nima znanega protikandidata. Zatem naj bi še pred koncem junija o njem glasovala Generalna skupščina ZN-a.

Kitajska in Francija že podprli kandidaturo
Podporo Banovi kandidaturi sta od petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN-a takoj napovedali Kitajska in Francija. Kitajski veleposlanik pri ZN-u Li Baodong je dejal, da azijski narodi podpirajo Bana, ki je v svojem mandatu okrepil vlogo ZN-a pri prizadevanjih za "mir in razvoj". Francoski zunanji minister Alain Juppe je sporočil, da je Ban v zadnjih petih letih izkazal "popolno zavezanost služenju Združenim narodom, miru in tudi razvoju". "V obdobju krize je pokazal pogum in odločnost," je še dodal. Odločitev Bana za vnovično kandidaturo je pozdravil tudi slovenski predsednik Danilo Türk.

Leta 2007 zamenjal Anana
Nekdanjemu zunanjemu ministru Južne Koreje je Generalna skupščina ZN-a prvi mandat potrdila oktobra 2006. Januarja prihodnje leto je na čelu svetovne organizacije zamenjal Kofija Anana in začel svoj mandat kot osmi generalni sekretar organizacije od njene ustanovitve leta 1945.

Pomanjkanje karizme in kritik kršitev
Med svojim vodenjem si je Ban prislužil kritiko zaradi neopaznosti, pomanjkanja karizme in odsotnosti kritike kršitev človekovih pravic v nekaterih državah, še posebej na Kitajskem in v Rusiji. Na novinarski konferenci ob napovedi vnovične kandidature je na vprašanje, ali bo v prihodnje strožji do velikih sil, zatrdil, da "pri univerzalnih človekovih pravicah ne obstaja tovrstna razlika". Dejal je tudi, da se mora Kitajska izboljšati na področju človekovih pravic.

Deležen tudi pohval
Ban je bil do zdaj deležen tudi pohval, še posebej zato, ker je na čelo svojega programa postavil podnebne spremembe, pa tudi zaradi zavezanosti pravicam žensk in jedrskemu razoroževanju ter zaradi nedavne podpore prodemokratičnim protestom v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.