Uradne potrditve Obamove udeležbe v Köbenhavnu za zdaj še ni. A izjave neimenovanega predstavnika Bele hiše razblinjajo dvome glede sodelovanja predsednika države, ki proizvede največ izpustov toplogrednih plinov na svetu, na ključni mednarodni konferenci o podnebnih spremembah v danski prestolnici.

V Köbenhavnu bo med 7. in 18. decembrom velika mednarodna podnebna konferenca, katere cilj je doseči ambiciozen svetovni dogovor o nasledniku kjotskega protokola, ki zdaj ureja zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na svetovni ravni in se izteče leta 2012. Težava kjotskega protokola je predvsem dejstvo, da ga niso ratificirale ZDA. K boju proti podnebnim spremembam prav tako ne zavezuje držav v razvoju, temveč le 37 industrializiranih in tranzicijskih držav.

Kot so v ponedeljek povedali predstavniki administracije predsednika Baracka Obame, bodo ZDA še pred konferenco ZN-ja v Köbenhavnu sporočile svoj cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Nov sporazum ne bo pravno zavezujoč, temveč le politično
Glede na zadnji razvoj dogodkov svetovne države v Köbenhavnu ne bodo sklenile pravno zavezujočega svetovnega sporazuma o podnebnih spremembah, temveč le zavezujoč politični sporazum. Tak kratek politični sporazum bi vseboval zaveze, ki bi jih nato v letih 2010 prevedli v zavezujoč mednarodni sporazum.

V političnem dogovoru naj bi bile sicer tudi srednjeročne zaveze glede zmanjšanja emisij od razvitih držav in nabor ukrepov, ki jih bodo za zmanjšanje izpustov sprejele države v razvoju, najverjetneje pa bo treba vanj vključiti tudi določila o mednarodni javnofinančni pomoči državam v razvoju pri boju proti podnebnim spremembam in prilagajanju nanje.

Ambiciozen načrt ZDA
Kot je znano, je predstavniški dom kongresa junija sprejel zakon o znižanju izpustov za 17 odstotkov do leta 2020, glede na leto 2005, oziroma za 83 odstotkov do leta 2050. V senatu je v obravnavi bolj ambiciozen načrt, po katerem naj bi izpuste do leta 2020 znižali za 20 odstotkov glede na leto 2005, vendar razprave o tem zakonu zaradi velikih razlik med demokrati in republikanci ter precejšnjih odstopanj znotraj demokratske večine v letošnjem letu ni več pričakovati.

Udeležbo na konferenci je do zdaj napovedalo že okoli 65 svetovnih voditeljev, med njimi naj bi bil tudi slovenski premier Borut Pahor, pričakovati pa jih je še več.