Oči sveta bodo kmalu uprte v Köbenhavn, kjer bodo skušali doseči dogovor o zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov v ozračje. Foto: Reuters
Oči sveta bodo kmalu uprte v Köbenhavn, kjer bodo skušali doseči dogovor o zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov v ozračje. Foto: Reuters
Zemlja
Države bodo morale resno ukrepati v boju proti podnebnim spremembam, če ne se lahko zgodi, da bo za planet prepozno. Foto: EPA
Greenpeace
Predstavniki nevladne okoljevarstvene organizacije Greenpeace že dalj časa spodbujajo svetovne voditelje, naj se resno lotijo pogajanj in naj rešijo svet pred katastrofo. Foto: EPA
Okoljski ministri EU v Bruslju

Na svetovni konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskega protokola, ki bo med 7. in 18. decembrom potekala v danski prestolnici, naj bi se dogovorili o novi pogodbi o boju proti podnebnim spremembam po letu 2012, ki naj bi zamenjala Kjotski protokol iz leta 1997.

Na vseh pripravljalnih srečanjih je bilo mogoče začutiti strah, da svetovne države na vrhu ne bodo uspele doseči konkretnega dogovora, a so številni analitiki prepričani, da udeležba tako velikega števila voditeljev vlad in držav povečuje upanje, da bo Köbenhavn le prinesel težko pričakovani dogovor. Običajno se namreč okolijskih konferenc udeležujejo le okolijski ministri držav članic Združenih narodov, tokrat pa bo udeležba drugačna.

Brown in Rudd optimistično zreta v Köbenhavn
Britanski premier Gordon Brown, ki je že obljubil, da se bo udeležil zasedanja, je dejal, da bo imel nov dogovor večjo veljavo, če ga bodo dosegli voditelji držav in če bodo zanj zastavili svoj ugled. Avstralski premier Kevin Rudd, ki bo eden ključnih pogajalcev na vrhu, je prepričan, da bodo tisti, ki se bodo udeležili okolijskega vrha, sposobni doseči za vse sprejemljiv dogovor.

"Verjamem, da je odločenost voditeljev, da v Köbenhavnu dosežemo dogovor, velika," je povedal Rudd, a dodal, da bodo pogajanja zagotovo zelo naporna. Avstralija je država, ki med razvitimi državami prednjači z največ izpusti toplogrednih plinov v ozračje na prebivalca, a je Rudd odločen, da bo njegova država zagotovo del rešitve.

ZDA še vedno brez jasnih ciljev
Vrha v Köbenhavnu naj bi se udeležili tudi voditelji ZDA, Kitajske in Indije, ki so največje onesnaževalke ozračja na svetu. Prav ZDA, ki niso podpisnica Kjotskega protokola, so največja ovira na pogajanjih, saj še vedno niso določile svojih ciljev, njim pa sledijo tudi druga svetovna gospodarstva. Je pa pred kratkim presenetila Rusija, ki se je zavezala, da bo do leta 2020 svoje izpuste ogljikovega dioksida zmanjšala za kar 25 odstotkov.

Evropski okolijski ministri iščejo zadnje soglasje
Danes se na izrednem vrhu v Bruslju srečujejo evropski ministri za okolje, ki bodo skušali doseči soglasje glede novega podnebnega dogovora. Članice EU so prepričane, da v Köbenhavnu ne bo mogoče doseči pravno zavezujočih odločitev o boju proti podnebnim spremembam in da bo mednarodna skupnost za dogovor, ki bo nasledil Kjotski protokol, potrebovala še najmanj pol leta pogajanj.

Kljub temu si 27-erica prizadeva, da bi se na srečanju dogovorili vsaj o ciljih, pravilih in količini zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. EU se je namreč zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala svoje izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov, cilj pa je pripravljena povečati tudi na 30 odstotkov, če si bodo primerljive in bolj ambiciozne cilje zadale tudi druge države.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, nemška kanclerka Angela Merkel in danski premier Lars Løkke Rasmussen vztrajajo, da mora mednarodna skupnost dokončni dogovor o podnebnih spremembah doseči v prvi polovici prihodnjega leta.

Erjavec: Okoljski sporazum kot nogomet
Glavni podnebni pogajalec ZN Yvo de Boer je sicer danes v Bruslju poudaril, da od evropskih voditeljev v Köbenhavnu pričakuje jasnost glede ciljev za zmanjšanje izpustov in finančne podpore, od držav v razvoju pa jasne načrte za ukrepanje. De Boer je tudi izrazil zadovoljstvo, ker se "klub vodilnih" v boju proti podnebnim spremembam širi.

Švedski okoljski minister Andreas Calgren je poudaril, da je EU "enotna in dobro pripravljena na to, da na srečanju v Köbenhavnu zagotovi uspeh". Ocenil je tudi, da je EU "zelo blizu" temu, da se v Köbenhavnu zavzame za 30-odstotni cilj zmanjšanja izpustov.

EU se mora v mednarodnih podnebnih pogajanjih zavzeti za to, da bo izpuste zmanjšala za 30 odstotkov, ter opredeliti konkretno finančno pomoč državam v razvoju, pa je ocenil slovenski minister za okolje Karl Erjavec. Erjavec je sicer še vedno optimist glede Koebenhavna, pri čemer je možnosti za uspeh ponazoril z uspehom slovenskih nogometašev, češ da Slovenija tudi ni verjela, da bo premagala veliko Rusijo in se uvrstila na svetovno prvenstvo, pa ji je to uspelo.

Okoljski ministri EU v Bruslju