Barbara Kvac iz društva Focus je za MMC povedala, da bi samo dogovoru, ki bi odgovoril na najnovejša znanstvena spoznanja in zagotovil omejitev dviga povprečne temperature čim nižje pod 2 stopinji Celzija z razumno verjetnostjo, lahko rekli velikopotezen. Glavni politični cilj tako EU-ja kot Slovenije je zmanjšanje emisij, ki so potrebne za omejitev dviga povprečne svetovne temperature za manj kot 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje, a vprašanje je, ali bo dogovor decembra v Köbenhavnu res dosežen. Za zdaj kaže, da ne bo.

"Tudi več kot 30-odstotno znižanje emisij ne bo preprečilo najhujšega"
Kvaceva opozarja, da tudi cilj Slovenije, ki je nekoliko velikopoteznejši od evropskega, ne zadostuje za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb. Razvite države bi se morale obvezati k vsaj 40-odstotnemu zmanjšanju emisij do leta 2020 glede na leto 1990. "Zmanjšanje emisij do leta 2020 namreč zagotavlja le 50-odstotno verjetnost, da bo dosežen cilj 2 stopinji Celzija, kar pa je nesprejemljivo veliko tveganje, ki ga nevladne organizacije in najbolj ogrožene države niso pripravljene sprejeti."

Do zdaj predstavljeni cilji zmanjšanja emisij, ki so jih pripravljene sprejeti posamezne razvite države, vključno z EU-jem, skupaj predstavljajo bistveno manj, kot je potrebno za dosego cilja 2 stopinji Celzija, ugotavlja ministrstvo za okolje v stališčih Slovenije do stališčih EU-ja za konferenco o podnebnih spremembah v Köbenhavnu.

Do zdaj objavljeni cilji zmanjšanja emisij do leta 2020 so (glede na leto 1990):

Barbara Kvac ob tem opozarja, da mora nov globalni podnebni dogovor zagotoviti tudi, da države v razvoju ne bodo sledile netrajnostnim, na fosilnih gorivih temelječim vzorcem razvoja, za kar pa so potrebna precejšnja javna sredstva za vlaganje v čisto energijo, varovanje gozdov in prilagajanje na podnebne spremembe v teh državah. Slovenija je v svojih stališčih zapisala,da bi morale države v razvoju upočasniti rast svojih emisij, tako da bodo te za 15-30 odstotkov nižje, kot bi bile sicer. Da bi to lahko dosegle, jim morajo razvite države zagotoviti potrebno finančno in tehnološko pomoč ter pomoč za gradnjo zmogljivosti.

Koliko bo prispevala Slovenija?
Kvaceva je poudarila, da stališča Slovenije ne opredeljujejo, kakšna sredstva je Slovenija pripravljena zagotoviti v okviru svetovnega podnebnega dogovora, kako naj bi se sredstva zbirala in kako naj bo urejeno upravljanje s tem denarjem. Slovenija je sicer v svoja stališča zapisala, da bo, če bo sporazum v Köbenhavnu uspešen, v obdobju 2010-2012 za financiranje potrebnih od 5 do 7 milijard evrov, pri čemer naj bi bil delež EU-ja do 2,1 milijarde evrov. Delež EU-ja bi se v obdobju 2013-2020 zvišal na do 15 milijard evrov letno. Delež Slovenije bi v tem primeru po zelo grobi oceni znašal do 50 milijonov evrov. Barbara Kvac je pojasnila, da ocene kažejo, da bi bilo do leta 2020 potrebnih 110 milijard evrov letno, od tega naj bi 35 milijonov evrov zagotovila Evropska unija.

Kaj če dogovor ne bo dosežen?
Če podnebni dogovor ne bo dosežen, bo veljal cilj EU-ja 20-odstotno zmanjšanje emisij. "Tak rezultat podnebne konference v Köbenhavnu bi svet potisnil na pot velike negotovosti, ogrozil življenja milijonov ljudi po svetu, povzročil ogromno ekonomske škode." Nicolas Stern je ocenil, da bi škode, ki bi jih podnebne spremembe povzročile v primeru neukrepanja, lahko do leta 2020 dosegle vrednost do 20 odstotkov svetovnega BDP-ja, je opozorila Kvaceva.

Za zdaj je rezultat konference nejasen, poudarja Kvaceva. "Priča smo alarmantnemu pomanjkanju politične volje za sklenitev pravno zavezujočega, ambicioznega in pravičnega dogovora. Praktično vsi svetovni voditelji priznavajo, da se je z izzivom podnebnih sprememb nujno potrebno spopasti, a te retorike niso sposobni prevesti v potrebno ukrepanje."