Potem ko se je 19. junija začel prvi krog pogajanj med EU-jem in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, je Barnier dejal, da morajo pred drugim krogom, ki se začne 17. julija, bolje poznati britanska stališča.

"Da bo mogoč napredek, je nujno vedeti, pri katerih točkah se strinjamo in katerih ne, le tako se bo mogoče resno pogajati," je poudaril Barnier na novinarski konferenci v Bruslju po obravnavi pogajanj o brexitu na kolegiju Evropske komisije.

EU želi vzajemnost, Britanci ne
V povezavi s prvo prioriteto, pravicami državljanov, je izpostavil, da so razlike v ambicijah precejšnje. EU želi vzajemnost, a trenutna britanska stališča ne zagotavljajo enakovredne obravnave Britancev v EU-ju in državljanov EU-ja v Združenem kraljestvu: "Želimo, da imajo državljani EU-ja v Veliki Britaniji enake pravice kot Britanci, ki živijo v EU-ju."

EU tudi zahteva, da je za odločanje o pravicah državljanov pristojno Sodišče EU-ja, medtem ko naj bi bila na podlagi britanskih stališč za reševanje vprašanj v povezavi s pravicami državljanov članic EU-ja na Otoku pristojna britanska sodišča.

ZK mora priznati, da ima finančne obveznosti
Največ prahu še vedno dviga vprašanje finančne poravnave. Barnier je poudaril, da mora Združeno kraljestvo najprej sploh priznati, da ima finančne obveznosti, ki izhajajo iz njegovega članstva v sklopu sedanjega večletnega finančnega okvira EU-ja.

V odziv na komentar britanskega zunanjega ministra Borisa Johnsona na začetku tedna v britanskem parlamentu, da gre lahko predvideni ločitveni račun rakom žvižgat, pa je Barnier odvrnil, da "ne sliši nobenega žvižganja, le tiktakanje ure".

Ne gre za izsiljevanje
Ob tem je glavni pogajalec EU-ja znova izpostavil, da ne gre za nikakršno izsiljevanje ali kaznovanje, temveč preprosto za poravnavo računov. Zaveda se, da je to velika težava za Britance, a obenem izpostavlja, da je to velika težava tudi za preostalih 27 članic. Na tisoče konkretnih projektov je namreč odvisnih od tega, ali bo Velika Britanija spoštovala svoje finančne obveznosti, ki izhajajo iz njenega članstva v Uniji, je spomnil Barnier.

Barnier je opozoril, da so vse te prednostne ločitvene teme neločljive in da ne bo mogoče začeti razpravljati o prihodnjih odnosih, če ne bo napredka na vseh treh področjih.

Pripravljeni smo delati noč in dan
Prihodnji ponedeljek, 17. julija, se bo začel drugi krog pogajanj o izstopu Velike Britanije iz EU-ja. Medtem ko je Barnier po prvem krogu presodil, da so se pogajanja začela dobro, je v sredo izpostavil, da se zdaj šele začenja trdo delo. "Jaz sem pripravljen, naša ekipa je pripravljena. Pripravljeni smo delati noč in dan, tudi čez ob koncih tedna," je odločen Barnier.

Poleg pravic državljanov, finančne poravnave in meje na irskem otoku sodijo med ločitvene teme še vprašanja, povezana s pogodbo Euratom in obravnavo blaga, zlasti avtomobilov, ki so bili na trgu pred brexitom.

Iz Združenega kraljestva se bosta preselili dve agenciji
Brexit odpira tudi številna druga vprašanja, na primer v povezavi s selitvijo evropskih agencij in druge evropske infrastrukture z Otoka v članice Unije ter z usodo britanskih uradnikov v institucijah EU-ja. Barnier je poudaril, da omenjeni vprašanji nista del njegovega mandata, saj sta preprosto posledica britanske odločitve za brexit, ne stvar pogajanj. Uradniki bodo vsekakor obravnavani objektivno in človeško, je zatrdil.

Članice Unije imajo do konca julija čas, da prijavijo kandidature za evropski agenciji za zdravila in banke, ki ju bo treba preseliti iz Združenega kraljestva.

Pogajanja bodo predvidoma trajala do novembra 2018
Potem ko je bil aktiviran 50. člen Lizbonske pogodbe, bo članstvo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v EU-ju formalno prenehalo 29. marca 2019, razen če Evropski svet soglasno ne podaljša roka za pogajanja o ločitvenem dogovoru. Pogajanja naj bi se predvidoma končala novembra 2018.