"Preganjali jih bomo v Siriji, države pa prosimo, naj nam izročijo tiste, ki so pobegnili, da bomo lahko dosegli pravico," je besede Abuja Mohameda Al Džolanija povzela sirska državna televizija.
Bašir poziva sirske begunce k vrnitvi
Predsednik prehodne sirske vlade Mohamed Al Bašir je vse sirske begunce pozval k vrnitvi v domovino in obljubil, da bodo nove oblasti zaščitile vse državljane in zagotovile osnovne storitve, čeprav je priznal, da se spopadajo s pomanjkanjem tujih valut.
"To je poziv vsem Sircem v tujini. Sirija je zdaj svobodna država, ki si je zaslužila svoj ponos in dostojanstvo. Vrnite se," je Bašir dejal v pogovoru za italijanski časopis Corriere della Sera in poudaril, da bodo v Siriji zagotovljene pravice vseh ljudi in sekt.
Prav tako je zatrdil, da si bodo nove oblasti prizadevale znova vzpostaviti varnost in stabilnost v vseh sirskih mestih. "Ljudje so izčrpani zaradi nepravičnosti in tiranije. Znova je treba vzpostaviti državno oblast, da se bodo ljudje lahko vrnili k delu in normalnemu življenju," je še dodal.
Je pa priznal, da bo zagotavljanje osnovnih storitev in varnosti težavna naloga, saj je država brez sredstev. "V blagajni so le sirski funti, ki so vredni malo ali nič. Za en ameriški dolar dobiš 35.000 naših kovancev," je povedal. "Nimamo tujih valut, glede posojil in obveznic pa še zbiramo podatke. Finančno smo torej v zelo slabem stanju," je dejal.
Nova vlada bo po desetletjih državnega nadzora sprejela model prostega trga in se vključila v svetovni finančni sistem, je sporočil vodja gospodarske zbornice v Damasku Basel Hamvi.
Bašir je vodenje prehodne vlade v Siriji prevzel v torek in bo na položaju ostal do 1. marca prihodnje leto. Pred tem je vodil vlado odrešitve pod vodstvom upornikov v Idlibu na severozahodu Sirije.
Po imenovanju je pozval k stabilnosti in miru v državi, v kateri so konec tedna uporniki pod vodstvom skupine Hajat Tahrir Al Šam (HTS) v bliskoviti ofenzivi strmoglavili režim predsednika Bašarja Al Asada.
Nova vlada se mora "jasno zavezati k popolnemu spoštovanju pravic manjšin, olajšati pretok humanitarne pomoči vsem, ki jo potrebujejo, preprečiti, da bi bila Sirija uporabljena kot oporišče za terorizem ali da bi predstavljala grožnjo njenim sosedam", je dejal ameriški zunanji minister Antony Blinken.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da je "naša dolžnost, da storimo vse, da podpremo različne sirske voditelje in zagotovimo, da bodo lahko zagotovili nemoten prehod oblasti".
Dodal je, da "druga možnost ni smiselna". Poleg oznake terorizma, ki veljajo za nekdanje upornike, Sirijo še vedno pestijo tudi ameriške, evropske in druge finančne sankcije, ki so bile uvedene proti Damasku pod Asadovim vodstvom.
Razseljena polovica prebivalstva
Obnova Sirije bo ogromna naloga po državljanski vojni, ki je zahtevala na stotisoče žrtev. Številna mesta so zaradi bombardiranj v ruševinah, deli podeželja so izpraznjeni, gospodarstvo pa so poleg vojne uničile še mednarodne sankcije. Več kot polovica od 22 milijonov predvojnega prebivalstva je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.
Po podatkih Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNCHR) je od leta 2011, ko se je začela državljanska vojna, znotraj Sirije razseljenih 6,9 milijona ljudi, državo pa jih je zapustilo 6,8 milijona.
Od tistih, ki so odšli v tujino, jih je največ sprejela sosednja Turčija, kjer naj bi jih živelo približno 3,6 milijona, po padcu Asada pa so se nekateri od njih že začeli vračati domov.
Po drugi strani je več držav članic EU-ja napovedalo začasno zaustavitev obravnave prošenj za azil sirskih beguncev. To so med drugim napovedale Nemčija, Avstrija, Italija, Francija in Hrvaška. Kako bo v tem pogledu ravnala Slovenija, še ni znano. Številni sirski begunci se medtem že vračajo iz Libanona in Turčije.
Posebni poročevalec ZN-a za človekove pravice in boj proti terorizmu Ben Saul je nove sirske oblasti opozoril, da morajo "pomesti tudi pred lastnim pragom", če so "iskrene glede novega začetka".
V pogovoru za BBC je pozitivno ocenil zavezo nove vlade, da bo storilce nasilja v zadnjih letih privedla pred sodišče, a dejal, da mora "odgovarjati vsak, ki je zagrešil kršitve, vključno s HTS-jem in drugimi oboroženimi skupinami".
Po njegovih besedah je treba v Siriji zgraditi "povsem nov pravosodni sistem", potem ko je Asadov režim ugrabil sodnike in sodišča.
Prebivalci v zaporih iščejo pogrešane sorodnike
Po strmoglavljenju sirske vlade so iz zaporniškega sistema izpustili na tisoče zapornikov. Številni sorodniki zapornikov so se zgrnili v zloglasni zapor Sednaja severno od glavnega mesta Damask v upanju, da bodo našli svoje bližnje. V zaporu, ki so ga skupine za človekove pravice oklicale za "človeško klavnico", naj bi bilo pod Asadovim režimom pridržanih, mučenih in usmrčenih na tisoče ljudi.
Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Združenem kraljestvu navaja, da je bilo v zaporih Asadovega režima mučenih in ubitih skoraj 60.000 ljudi. Skupine za človekove pravice so predtem poročale o množičnih usmrtitvah v sirskih zaporih. Trdijo, da je od začetka demokratičnih protestov leta 2011, ki so sprožili državljansko vojno, izginilo več kot 100.000 ljudi.
ZDA prosile HTS za pomoč pri iskanju ameriškega novinarja
HTS, ki je bil na čelu uporniških skupin, ki so pred dvema tednoma sprožile bliskovito ofenzivo in v nedeljo zavzele Damask, je bila v preteklosti sirska podružnica Al Kaide, s katero pa je njen vodja Mohamed Al Džolani leta 2016 prekinil stike in skušal zavzeti zmernejšo držo.
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Matthew Miller ni želel povedati, ali bo Washington umaknil HTS s seznama terorističnih organizacij, kar Washingtonu preprečuje dobavo pomoči.
"V preteklih letih smo bili priča številnim oboroženim skupinam, ki so prevzele oblast, obljubile spoštovanje manjšin in verske svobode, obljubile vključujoč način vladanja, a nato teh obljub niso izpolnile," je dejal.
So pa ZDA, kot je razkril Miller, zaprosile HTS za pomoč pri iskanju in osvoboditvi ameriškega novinarja Austina Ticea, ki je bil ugrabljen v Siriji leta 2012, kar je po njegovih besedah "prednostna naloga" Washingtona.
Kurdski uporniki se umikajo iz Manbidža
Kurdske Sirske demokratične sile (SDF) so sporočile, da so ob posredovanju ZDA dosegle dogovor o prekinitvi ognja s proturškimi silami in umiku iz mestu Manbidž na severu Sirije, kjer so od odstavitve Asada potekali intenzivni spopadi.
"Ob posredovanju ZDA smo dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Manbidžu. Naš cilj je doseči prekinitev ognja po vsej Siriji in začeti politični proces za prihodnost države," je dejal vodja SDF-ja Mazlum Abdi.
Poudaril je, da se bodo njihovi borci kmalu umaknili iz Manbidža, in dodal, da je cilj dogovora zaščititi civiliste v mestu. Sirski observatorij za človekove pravice je medtem potrdil, da je Sirska nacionalna vojska (SNA), ki ohranja vezi s Turčijo, že prevzela nadzor nad Manbidžem.
Uporniki so sicer v torek zavzeli tudi mesto Deir Ezor na vzhodu Sirije, od koder so se po navedbah observatorija za človekove pravice prav tako umaknile kurdske sile.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje