Po padcu režima Bašarja Al Asada v Siriji novo oblast čaka še veliko bojev, če bo hotela vzpostaviti nadzor nad celotnim ozemljem države. Islamistične sile, ki imajo glavno besedo, bodo morale prepričati, da so izgubile svoj teroristični predznak, je v oddaji Ob osmih dejal zaslužni profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Bojko Bučar. "Mislim, da je velika iluzija Zahoda, pravzaprav pobožna želja, da bi v Siriji zdaj nastala neka liberalna demokracija. V to ne verjamem."

Bučar poudarja, da bo morala nova oblast pokazati, ali je sposobna vzpostaviti ustavnopravni režim, ki bi kolikor toliko deloval na ozemlju celotne države. "In seveda kolikor toliko upošteval pravice in interese različnih skupin. Se pravi sunitov in šiitov, druzov, alavitov … Torej vseh, ki so na ozemlju Sirije. To seveda ne bo enostavno." Od tega, kako se bo postavila notranja oblast v Siriji, bo odvisno tudi vpletanje mednarodnih dejavnikov, napoveduje. Na vprašanje, kako dolgo bo trajalo, da bomo lahko videli, kakšna bo Sirija v prihodnje, odgovarja: "Vprašanje je, ali se bodo najprej posvetili vojaškim ciljem, torej nadzoru nad celotnim sirskim ozemljem, ali pa bodo začeli delovati na območju, ki ga že sami upravljajo. Ko bodo začeli – dela bo ogromno, saj je država v razsulu – bo, mislim, preteklo od tri do pet let, preden bomo lahko rekli, kakšna bo ta država v prihodnosti."

Rusija bo izgubila vpliv

"Mislim, da bo Rusija izgubila ves vpliv v Siriji," pravi Bučar, čeprav Rusi menijo drugače. V Siriji imajo dve vojaški oporišči. Uporniki so ruskim oblastem zagotovili, da jih za zdaj ne bodo napadali. "Ne vem, kako je to mogoče in koliko časa bo ta obljuba držala, to je drugo vprašanje. Zdi pa se mi, da bo Rusija tam bolj ali manj popolnoma izgubila svoj vpliv. Ne takoj, ampak sčasoma."

Pomembna vloga Turčije

Kako bodo v teh razmerah ravnale ZDA, za zdaj ni jasno. "Donald Trump za zdaj pravi, da to ni njihov boj in naj se znajdejo sami. Da ZDA nimajo nič s tem. Vprašanje je, ali je to mogoče, saj imajo ZDA tam tudi svoja vojaška oporišča s približno 900 vojaki. Ni še znano, ali jih bodo lahko obdržale." Pomembnejša je tu vloga Turčije. "Turčija seveda v svoji soseščini nikakor noče neke samostojne kurdske države. Ne v Siriji ne v Iraku." Res je, da je bila Turčija tudi pomemben tampon za begunce, kar ji je Evropa dobro plačala. Bučar dodaja, da je Turčija tiste sirske begunce, ki so bili sposobni za boj, usposobila in jih poslala nazaj v Idlib.

Večina beguncev se ne bo vrnila
Med vojno je Sirijo zapustilo več milijonov ljudi, postali so begunci. In čeprav je le nekaj dni od prevrata, se že govori o njihovem vračanju. Bojko Bučar se boji, da se jih ne bo vrnilo veliko. "Kam pa naj grejo, saj je vse razrušeno! Poleg tega verjetno niso vsi navdušeni nad morebitno džihadistično oblastjo. Zagotovo jih srce vleče nazaj. Domnevam, da jih bo na začetku najbrž nekaj tudi odšlo, da preverijo, kakšne možnosti so za življenje. Potem se bo pa videlo, koliko jih bo ostalo. V številnih mestih ni elektrike, ni vode. Celotna ekonomija je na dnu. Kam bodo šli?"

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.