Že nekaj časa se pričakuje, da se bodo prebivalci Južnega Sudana odločili za neodvisno državo, s čimer se je očitno sprijaznil tudi Bašir, čigar obisk južnega dela za zdaj še največje afriške države naj bi odgnal strahove, da vlada na severu ne bo dovolila odcepitve.
"Naša izbira je enotnost, a na koncu bomo spoštovali odločitev prebivalcev na jugu," je dejal Bašir južnosudanskim političnim voditeljem in dodal, da bodo nekateri razočarani nad delitvijo Sudana, vendar vseeno zadovoljni, da bodo priča mirnemu razhodu.
V južnosudanski prestolnici Juba je Baširja sprejel vodja delno avtonomnega južnega dela države Salva Kiir. Ob prihodu je predsednika pozdravilo več sto ljudi, ki so vzklikali v podporo neodvisnosti juga. "Dobrodošel v 193. državi na svetu!", "Nočemo enotnosti!" in "Spoštujte našo odločitev!" je bilo slišati na ulicah Jube.
Slovenski humanitarni aktivist Tomo Križnar, ki se nahaja v Južnem Sudanu, je Heleni Milinković za TV Dnevnik povedal, da so ljudje siti Arabcev in vsi po vrsti govorijo, da se ne bodo nikoli več pustili nalagati in zlorabiti. Po njegovih besedah praktično vsi znajo angleško, nihče noče več govoriti arabsko, medtem ko celo otroci pravijo, da ne moreš živeti s tistimi, ki te lovijo za sužnja. Križnar opozarja, da bodo po referendumu nasilje najbolj občutila manjša plemena, ki so iz politike odrinjena na rob. Na jugu vsi trdijo, da se lahko sami zaščitijo, saj so zadnjih pet let, odkar je bil podpisan mir, kupovali orožje in vse, kar so dobili od nafte, porabili za oboroževanje, je iz Jube sporočil Križnar.
Kartum pripravljen pomagati
V nasprotju s prejšnjimi gorečimi nastopi je Bašir tokrat deloval veliko bolj umirjeno, v znak spoštovanja pa si je nadel tudi tradicionalno modro haljo, kakršno nosijo na jugu. Obljubil je tehnično in logistično podporo Kartuma jugu in dejal, da bo po referendumu prišel in se pridružil praznovanju ob neodvisnosti.
Čeprav je do referenduma še nekaj dni, pa so ključna vprašanja še vedno nerešena. Kar 70 odstotkov sudanske nafte proizvedejo na jugu, ki pa nima nobene naftne infrastrukture za izvoz, saj je ta na severu. Potreben bo hiter dogovor glede tega vprašanja, preden bi se lahko razvilo v spor širših razsežnosti.
Problem ostaja še vedno nejasna meja med severnim in južnim delom ter vprašanje državljanstva. Mnogi menijo, da bi se lahko nov spor razplamtel zaradi z nafto bogatega območja Abjeji na meji med severnim in južnim delom, ki si ga lastita obe strani. Istočasno z referendumom o odcepitvi bo v Abjeju potekal referendum o priključitvi severnemu ali južnemu delu.
Peking s svojimi opazovalci
Kitajska, ki je eden pomembnejših vlagateljev v Sudanu in eden največjih uvoznikov sudanske nafte, zaradi česar pozorno spremlja razvoj dogodkov, je napovedala, da bo na jug Sudana poslala svoje opazovalce. Eno delegacijo opazovalcev bosta vodila tudi nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter in nekdanji generalni sekretar ZN-a Kofi Annan.
Referendum, ki bo potekal 9. januarja, je del mirovnega sporazuma iz leta 2005, s katerim se je končal najdaljši oboroženi konflikt na afriški celini, ki je trajala več kot 20 let in terjal najmanj dva milijona smrtnih žrtev, medtem ko je bilo štiri milijone ljudi pregnanih s svojih domov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje