Kot opozarja ICRC, so poleg razselitve 50.000 ljudi prekinjene pomembne humanitarne oskrbovalne poti. Spopadi so prebivalstvo na tistem območju zelo prizadeli, je dejala vodja sirske delegacije ICRC-ja Marianne Gasser. Ob tem so temperature na območju zelo nizke, ljudje pa poskušajo brez zaščite, vode ali hrane preživeti zelo nevarne razmere. V preteklih dneh je humanitarcem v nemirni provinci Alep uspelo razdeliti hrano za okoli 10.000 družin.

Več deset tisoč beguncev je pobegnilo proti meji s Turčijo, a jim turške oblasti ne dovolijo vstopa v državo, zaradi česar so obtičali na sirsko-turški meji. Množičen beg z območja Alepa je sprožila ofenziva sirskih vladnih sil ob pomoči ruskih zračnih napadov, s katero želijo pregnati uporniške sile.

Kurdi zavzeli strateško zračno bazo
Vladne sile so pri tem dosegle vrsto uspehov, o uspešnih operacijah pa s severa Sirije poročajo tudi kurdske sile. Te so ob pomoči zavezniških arabskih skupin od rivalskih islamističnih in drugih borcev čez noč prevzeli strateško zračno bazo Minigh in bližnje mesto, ki ležita severno od Alepa, je sporočil nevladni Sirski observatorij za človekove pravice, organizacija s sedežem v Veliki Britaniji.

Kot je dejal vodja observatorija Rami Abdel Rahman, so islamistični borci z najnovejšim porazom izgubili edino vojaško letališče, ki so ga nadzorovali v provinci Alep.

Pozivi k premirju - z vseh strani
Medtem so nekatere članice Varnostnega sveta ZN-a v sredo pozvale k humanitarnemu premoru v sirski državljanski vojni. Stopnjevanje ofenzive sirskih vladnih sil ob ruski zračni podpori zavira proces mirovnih pogajanj, opozarjajo.

Španija in Nova Zelandija, ki vodita delo Varnostnega sveta glede humanitarnih razmer v Siriji, sta poudarili, da čeprav je želel ta organ ločevati politične in humanitarne razmere, so te zelo povezane. "Spopadi imajo neposreden vpliv na politične pogovore in posledično na humanitarne razmere," je povedal novozelandski veleposlanik pri ZN-u Gerard van Bohemen. Kot je dodal, pozivajo k tehtnemu premisleku o humanitarnem premoru, da bi omogočili dostavo humanitarne pomoči.

Po njegovih besedah so neposredni vzrok za krizo na območju Alepa ruski zračni napadi. Rusijo sta h koncu napadov pozvali Francija in Velika Britanija, Rusija pa naj tudi omogoči dostavo humanitarne pomoči.

Francoski veleposlanik pri ZN-u Francois Delattre je ob tem pripomnil, da humanitarni premor "ni usluga, za katero prosijo sirsko vlado in njene zaveznike, temveč je to njihova obveznost".

Civilisti kot topovska hrana
Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Raad al Husein pa je opozoril, da različni akterji civiliste izkoriščaji kot topovsko hrano, zato je pozval vpletene, naj nadaljujejo s pogajanji. "Nerazumno je, da različne strani ne morejo niti sesti za isto mizo, ko pa je ravno zaradi njihovih dejanj umrlo četrt milijona ljudi, preostalo prebivalstvo pa trpi," je poudaril Husein.

Čurkin: Humanitarni premor nerealen
Rusija pozive k prenehanju zračnih napadov zavrača. Po mnenju Moskve nekatere članice Varnostnega sveta humanitarne razmere izkoriščajo za vplivanje na politična pogajanja. Rusija se ne bo opravičevala za svoja dejanja, je dejal ruski veleposlanik pri ZN-u Vitalij Čurkin. Kot je dejal, je humanitarni premor v razmerah, ko divjajo srditi spopadi, v kateri sodelujejo teroristične organizacije in druge skrajne skupine, nerealen.

Rusija sicer tudi sama predlaga prekinitev ognja, a naj bi se to začelo 1. marca. ZDA v dober namen Moskve dvomijo in menijo, da si želi Rusija zagotoviti tri tedne časa, v katerih bi uničila upornike, poroča BBC.

V Münchnu o Ženevi
München bo danes prizorišče mednarodnega srečanja, na katerem bo tekla beseda o možnostih za nadaljevanje zastalih mirovnih pogajanj za Sirijo. Srečanja se bodo udeležili zunanji ministri in drugi visoki predstavniki 17 držav, med drugim ZDA, Rusije, Savdske Arabije, Irana in Turčije.

Mirovna pogajanja o Siriji v Ženevi so pred dobrim tednom po le petih dneh prekinili. Največja opozicijska skupina je namreč dejanski začetek pogovorov pogojevala z več zahtevami, in sicer z dostopom humanitarne pomoči do obleganih sirskih mest, koncem bombardiranja civilistov in izpustitvijo več tisoč zapornikov. Pogajanja v Ženevi naj bi se predvidoma nadaljevala 25. februarja. V Münchnu bodo danes poskušali zagotoviti pogoje za uspešno nadaljevanje pogajanj.

V Münchnu bosta sodelovala tudi zunanja ministra ZDA in Rusije John Kerry in Sergej Lavrov. Iz Moskve so pred srečanjem sporočili, da bodo na srečanju prav tako poskušali razrešiti vprašanje udeležbe predstavnikov sirskih Kurdov na pogajanjih v Ženevi. Rusija se zavzema za kurdsko udeležbo, medtem ko ji Turčija nasprotuje.