Turški viri in nevladne organizacije poročajo, da je več tisoč Sircev iz Alepa na severu Sirije obtičalo na meji s Turčijo, saj je Ankara zaprla mejni prehod Oncupinar - Bab Al Salam.

Tiskovna predstavnica urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (Ocha) Linda Tom je sporočila, da se je po njihovih ocenah na mejnem prehodu pri mejnem prehodu Oncupinar - Bab Al Salama zbralo do 20.000 ljudi, še 20.000 naj bi jih zbežalo do bližnjega mesta Azaz ali v kurdsko mesto Afrin na severu province Alep. Spopadi so prekinili pomembne humanitarne in dobavne poti od turške meje in tako resno otežili dostop do prebivalstva, ki potrebuje pomoč.

Alep, nekdanja gospodarska prestolnica Sirije, je na razklana od leta 2012, ko je postala ena od trdnjav upornikov - v njihovih rokah je vzhodni del mesta, režim pa ima pod nadzorom zahodni del, a bi kmalu zavzel celo mesto. Vas je bila za upornike velikega simbolnega pomena, saj so se ob zoperstavljanju vojski tam večkrat utrdili, med drugim lani, je pojasnil Sirski observatorij za človekove pravice.

Proti Turčiji 70.000 Sircev?
Sirska vojska je ob ruski zračni podpori v ponedeljek sprožila ofenzivo v pokrajin Alep, zaradi česar je po navedbah Observatorija svoje domove zapustilo 40.000 ljudi. Turški premier Ahmet Davutoglu je v četrtek v Londonu izjavil, da blizu meje pri Kilisu na vstop v Turčijo čaka novih 10.000 beguncev. Proti Turčiji pa se po njegovih navedbah premika še med 60.000 in 70.000 ljudi.

Turčija, v kateri je okoli 2,5 milijona sirskih beguncev, je odgovornost za to pripisala sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu in njegovim "ruskim pomagačem", mednarodno skupnost pa je pozval naj ukrepa. Zaradi ofenzive na Alep so v sredo prekinili mirovna pogajanja o Siriji v Ženevi, posledično pa so ZDA in tudi Nato Rusiji in njenim zračnim napadom očitali spodkopavanje mirovnih prizadevanj.

Rusi Ankaro obtožili priprave na vojaški napad
Rusko obrambno ministrstvo je v četrtek obtožilo Turčijo, da se aktivno pripravlja na invazijo Sirije. To naj bi dokazovale enote in vojaška oprema, ki jih kopiči na meji s Sirijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ruske obtožbe, da se Turčija pripravlja na invazijo na Sirijo, označil za "smešne".

Odnosi med Rusijo, ki podpira vlado v Damasku, in Turčijo, ki podpira sirsko opozicijo, so se od novembra lani zaostrili, ko je Turčija sestrelila rusko bojno letalo na meji s Sirijo, ker naj bi kršilo turški zračni prostor. Moskva je to zanikala in odtlej se vrstijo medsebojne obtožbe med Moskvo in Ankaro, kdo bolj rešuje situacijo v Siriji in kdo bolj pomaga skrajnežem.

Savdska Arabija pripravljena na kopensko posredovanje v Siriji
Savdska Arabija je pripravljena poslati svojo vojsko v Sirijo, kjer naj bi se bojevala proti Islamski državi, če bi koalicija pod vodstvom ZDA v to privolila. Savdske zračne sile sicer od septembra 2014 sodelujejo v napadih na položaje IS-ja, kraljestvo pa zdaj ponuja posredovanje tudi svojih kopenskih sil, je po poročanju Al Džazire v četrtek dejal predstavnik savdske vojske.

Kot je dejal brigadir Ahmed Aseri, ki predstavlja tudi arabsko koalicijo pod vodstvom Savdske Arabije v Jemnu, je Savdska Arabija pripravljena s kopenskimi silami sodelovati s koalicijo pod vodstvom ZDA, saj imajo zdaj izkušnje v Jemnu. Savdska Arabija je vpletena v državljansko vojno v sosednjem Jemnu, kjer tako na kopnem kot iz zraka napadajo hutijevske upornike.

"Vemo, da zračni napadi sami niso dovolj in da je potrebna kopenska operacija. Moramo kombinirati oboje, da bi dosegli boljše rezultate na terenu," je dejal Aseri, ki pa ni pojasnil, koliko vojakov bi Savdska Arabija poslala v Sirijo.

ZDA pozdravlja idejo
Naslednji teden se bodo v Bruslju sestali obrambni ministri omenjene vojaške koalicije, na tem srečanju pa naj razpravljali tudi o savdski ponudbi. Nekdanji pomočnik ameriškega obrambnega ministra Lawrence Korb je dejal, da so bližnjevzhodne države oboroževale in opremljale sirske upornike več let, napotitev kopenskih sil pa bi pomenil veliko spremembo te politike. Ameriški obrambni minister Ashton Carter je sicer savdsko ponudbo že pozdravil kot "zelo dobrodošlo".

Kot je dejal Korb, bi bil to lahko tudi signal za Rusijo, katerih zračne sile so močno pomagale predsedniku Bašarju Al Asadu, da je potrebna vrnitev k ženevskim mirovnim pogovorom, ki so bili ta teden prestavljeni na 25. februar. Spomnimo, glavna opozicijska skupina zahteva kot pogoj za pogajanja ustavitev zračnih napadov na civilna območja in njihova obleganja ter izpustitev zapornikov. ZDA, Turčija in Francija obtožujejo Rusijo, da je "torpedirala" pogajanja.

Alep skoraj v rokah provladnih sil
Medtem na bojiščih v Siriji ni počitka. Kot poroča Guardian, po tednu najintenzivnejšega obstreljevanja v zadnjih letih letih, uporniške sile izgubljajo nadzor nad Alepom. Sile, zveste Al Asadu, namreč nadzirajo večino podeželja severno do mesta. Turški premier Ahmet Davutoglu opozarja, da do 70.000 ljudi beži s tega območja proti Turčiji. Iz Moskve medtem sporočajo, da se Turčija pripravlja vojaški vdor v Sirijo.