Skozi celotno zgodovino so državne meje povzročale prelivanje krvi in neskončne spore, zaradi česar je načrt prijateljske izmenjave ozemlja med Belgijo in Nizozemsko še toliko bolj izjemen, poroča AP.

Belgija bo z izmenjavo sicer izgubila del prečudovite narave ob reki Meuse, ki deli obe državi, a se bo tudi znebila pravne nočne more, ki se je razvila čez leta, ko je reka s svojimi zavoji spremenila del prostranega ozemlja, ki pripada Belgiji, v polotok, povezan s kopnim zgolj z Nizozemsko. Gre za del ozemlja v velikosti približno 15 nogometnih igrišč.

Območje je sčasoma postajalo vse bolj nezakonito, zatočišče za prekupčevalce z mamili in najrazličnejše spolne ekscese. A leta 2012 je naključni mimoidoči odkril obglavljeno truplo. "Obvestil je nizozemske oblasti, ki pa so mu povedale, da gre za belgijsko ozemlje," razlaga policijski komisar Jean-Francois Duchesne.

Na kratko, Nizozemci niso mogli na kraj zločina, ker je bil ta kraj belgijski, belgijska policija in oblasti pa so imele svoje težave, saj jim ni dovoljeno prečkati nizozemske meje brez dovoljenja, polotok pa ni imel primernega pristajališča za ladje ali opremo, ki bi jo dostavili po vodi. "Zato smo morali priti tja s čolnom z vsem potrebnim - tožilcem, sodnim zdravnikom, laboratorijem -, za kar smo potrebovali kar nekaj plovb gor in dol. Res ni bilo praktično. Poleg tega si moral s čolnom kar skočiti na kopno, za kar si moral biti v dobri fizični kondiciji," se spominja Duchesne.

Običajno rešitev šele po bridkih sporih
Ampak kmalu ne bo več treba broditi po vodi, saj bo le izvedena izmenjava ozemelj. "To bi morali storiti že davno," je povedal župan Neven. Pripravljalna dela so že opravili, parlamenta obeh držav pa bi morala dogovor dokončno skleniti še letos, skoraj dve stoletji po postavitvi mejnih oznak leta 1843 - in to z nasmehom na obrazu obeh vpletenih strani, kar je najpresenetljiveje. Pa čeprav bo Belgija po dogovoru dobila zgolj majhen del okoli kanala, zgrajenega, da bi olajšali promet med državama.

"Pravzaprav gre za zelo redek pojav, a se dogaja," je za AP povedal pravnik Malcolm Shaw, strokovnjak za mednarodne obmejne spore. Ob tem je izpostavil, kako je zapletena zgodovina prepletla meje na stičišču Belgije, Nizozemske in Nemčije, da so državam ostale posamezne enklave in nenavadno vijugaste meje. Izmenjave ozemelj se sicer dogajajo, a običajno šele po dolgih in bridkih sporih.

Na indijsko-bangladeški meji so tako poleti končno rešili spor, ki je trajal, že vse odkar se je Indija osamosvojila od britanskih kolonialistov leta 1947, ko sta državi izmenjali več kot 150 kosov ozemlja. In decembra je šele najvišje sodišče Združenih narodov razrešilo dolgoletni spor med Nikaragvo in Kostariko, ko je razsodilo, da Nikaragva krši kostariško ozemeljsko celovitost pri majcenem kosu zemlje blizu karibske obale.

A Belgija in Nizozemska sta bolj izjemi, ko je govor o mirni izmenjavi ozemlja. Kot pravi belgijski vojaški zgodovinar Luc De Vos, je ključ v prijateljstvu med sosedskima državama. "Taka izmenjava je med Belgijo in Nizozemsko mogoča, ker imata ti dve državi že stoletja trdne vezi, po drugi svetovni vojni pa ozemlje ni bilo več tako pomembno," je povedal De Vos.