Od leta 1843 do danes je meja med Belgijo in Nizozemsko potekala na območju reke Meuse, a ko so preusmerili rečno strugo, se je del belgijskega ozemlja znašel na nizozemski strani, s čimer je izgubil dostop po kopnem.

Domačini so se pritoževali tudi nad glasnimi zabavami, preprodajalci mamil in spolnim turizmom. Pred nekaj leti so mimoidoči celo naleteli na obglavljeno truplo, a nizozemski preiskovalci niso smeli na ogled, saj je šlo za belgijsko ozemlje, medtem ko so se belgijski policisti in sodni izvedenci le s težavo prebili do območja, saj brez posebnega dovoljenja niso smeli na nizozemsko stran.

O spremembi meje so se začeli pogajati v 80. letih, a večjega uspeha ni bilo do leta 2012, ko so se za rešitev zavzeli diplomati in nato dogovor dosegli junija lani. Sporazum bo začel veljati 1. januarja 2018.

Dogovor sta v Amsterdamu podpisala Rynders in nizozemski kolega Bert Koenders ob prisotnosti belgijskega kralja Filipa, nizozemskega kralja Viljema in kraljice Maksime, ki sta na državnem obisku na Nizozemskem.

Belgijski zunanji minister Didier Reynders je dejal, da je sporazum dokaz, da "lahko meje spremenimo na miroljuben način". Zamenjavo ozemlja je označil za sad "odličnih odnosov med državama".

Tudi po besedah nizozemskega zunanjega ministra je Belgiji in Nizozemski uspelo dokazati, da lahko kot dobri sosedi miroljubno spremenita meje.