Zaradi afere s prodajo belgijskega dela propadajoče banke Fortis je belgijski premier Yves Leterme v petek ponudil odstop, a se kralj ni odločil, da ga sprejme takoj, saj je želel opraviti posvetovanja, ki pa niso prinesla uspeha. Zato je kralj zdaj sprejel odstop, a vlado ob tem zaprosil, da še naprej opravlja tekoče posle.

V ponedeljek se je kot glavni kandidat za začasnega predsednika vlade, ki bi jo vodil do junija leta 2009, ko bi lahko razpisali parlamentarne volitve, pojavilo ime nekdanjega premierja Jean-Luca Dehaeneja, ki je vlado vodil med letoma 1992 in 1999.

Belgijski politolog Carl Devos meni, da bo na čelo vlade skoraj zagotovo prišel Dehaene, saj je že bil premier in ima izkušnje, bil bi pa tudi učinkovit menedžer v času krize.

Je vlada skušala vplivati na sodišče?
Zadnja vladna kriza se je začela zaradi belgijsko-nizozemske banke Fortis, ki jo je močno prizadela svetovna finančna kriza in so jo zato oktobra "razstavili", tako da je nizozemski del nacionalizirala tamkajšnja vlada, medtem ko so Belgijci svoj delež prodali francoski banki BNP Paribas. A s to odločitvijo se niso strinjali mali delničarji banke, saj so menili, da bi se morala vlada pred prodajo posvetovati z njimi.

Jezni mali delničarji so vložili pritožbo na prizivno sodišče, ki se je s sodbo prejšnji teden strinjalo z njihovimi trditvami in zamrznilo dogovor o prodaji med belgijsko vlado ter BNP Paribasom. Ta odločitev sodišča je sprožila pravi politični škandal, saj se je vlada znašla pod nizom obtožb, da je poskušala vplivati na odločitev sodišča.

Strah pred razpadom države
Belgija že od splošnih volitev junija leta 2007 pada iz ene politične krize v drugo, še posebno zaradi nesposobnosti osrednje oblasti, da bi dosegla dogovor med nizozemsko govorečo Flamsko, ki si želi več moči, in francosko govorečo Valonijo, ki se boji, da bi to pomenilo razpad 178 let stare države.

G. V.