Poleti jim je regionalni vladi uspelo sestaviti tako v Flandriji kot v Valoniji, še vedno pa potekajo pogajanja o oblikovanju zvezne vlade in regionalne vlade v Bruslju.

Lokalne volitve so v Belgiji potekale približno štiri mesece po parlamentarnih, ki so preoblikovale strukturo politične moči tako na nacionalni kot na regionalni ravni, navaja bruseljski portal Politico. Desne in desnosredinske stranke so glede na trenutne izide še utrdile svoj položaj.

Prva med njimi je flamska desna stranka N-VA, ki je junija na zvezni ravni dobila največ glasov. Njen vodja in potencialni naslednji premier Bart De Wever bo ostal župan Antwerpna, kjer je N-VA po podatkih belgijske televizije RTBF z nekaj več kot 37 odstotki glasov pristala daleč pred najbližjo zasledovalko, skrajno levo Delavsko stranko (PTB/PVDA) s približno 20 odstotki.

De Wever je medtem še vedno udeležen v zapletenih pogovorih o oblikovanju nove zvezne vlade, v kateri računa na vodilno vlogo svoje stranke in premierski položaj. V pogovorih poleg stranke N-VA sodelujejo še flamski krščanski demokrati (CD&V), frankofonska desnosredinska stranka Zavzeti (Les Engages), frankofonski liberalci (MR) in socialdemokratska flamska stranka Vooruit.

Po spodletelem prvem krogu pogajanj je vlogo posrednika pri nadaljevanju pogovorov avgusta prevzel vodja stranke Zavzeti Maxime Prevot. Njegova stranka je julija skupaj z MR-jem oblikovala regionalno vlado v Valoniji, francosko govorečem južnem delu Belgije, kjer živi okrog 30 odstotkov prebivalcev države.

Obe stranki sta dosegli tudi dobre izide na lokalnih volitvah, Prevot je s 43 odstotki glasov prepričljivo ohranil županski položaj v mestu Namur.

Solidno sta se odrezali tudi flamski stranki CD&V in Vooruit, ki skupaj z N-VA tvorita vladajočo koalicijo v regionalni vladi večje in razvitejše Flandrije na severu, kjer živi okoli 60 odstotkov prebivalcev Belgije.

Skrajno desna flamska nacionalistična stranka Vlaams Belang pa je osvojila največ glasov v mestu Ninove zahodno od Bruslja in s tem prvič prevzela vodilni položaj v kateri od flamskih občin. "Spisali smo zgodovino, sanitarni kordon je za vedno odšel na smetišče," je ob tem dejal njihov kandidat Guy D'haeseleer.

Druge stranke so zaradi skrajnih stališč Vlaams Belang, ki si med drugim prizadeva za neodvisnost Flandrije, doslej dosledno zavračale sodelovanje s stranko. Vendar pa skrajna desnica v Belgiji vztrajno krepi svoj položaj.

V Bruslju naj bi medtem na županskem položaju ostal Philippe Close, ki prestolnico vodi od leta 2017. Dvojezična bruseljska regija z desetimi odstotki prebivalcev sicer še vedno ostaja brez regionalne vlade, katere vodenje bi po poročanju Politica lahko prevzel MR.