Svet je na zasedanju v Ženevi odločitev sprejel na podlagi poročila urada visoke komisarke ZN-ja za človekove pravice, ki je ugotovil "resno poslabšanje" razmer in sistematične kršitve človekovih pravic od decembra 2010, ko je bil za predsednika države vnovič izvoljen Aleksander Lukašenko.
Poziv k izpustitvi političnih nasprotnikov
V poročilu so opozorili na omejevanje svobode zborovanj in govora, tudi v medijih, na obtožbe o mučenju in slabem ravnanju med pridržanjem. Opozorili so tudi na nekaznovanost kršiteljev človekovih pravic in nasilja ter na nadlegovanje nevladnih organizacij in borcev za človekove pravice.
Svet ZN-ja je od oblasti v Minsku zahteval polno sodelovanje s posebnim poročevalcem pri uresničevanju njegovega mandata. Vlado je tudi pozval k takojšnji izpustitvi političnih zapornikov, obravnavi pritožb zaradi mučenja in slabega ravnanja ter k takojšnjemu končanju samovoljnega zapiranja borcev za človekove pravice.
Šibka podpora za posebnega poročevalca
Od skupno 47 članic sveta je predlog resolucije o vzpostavitvi posebnega poročevalca za Belorusijo, ki ga je pripravila Evropska unija, podprlo 22 članic. Kitajska, Rusija, Indija, Ekvador in Kuba so glasovale proti, 20 članic pa se je glasovanja vzdržalo.
Belorusija je na zasedanju že namignila, da s posebnim poročevalcem ne bo sodelovala. Kot je poudarila, se je Unija postavila za sodnika, medtem ko znotraj svojih meja ne spoštuje človekovih pravic, zato mandata posebnega poročevalca Minsk ne bo priznal.