Predloga zakona predvideva do 12 let zapora za tiste, ki organizirajo pot na bojišča v tujih državah, medtem ko bi bila zagrožena kazen za same prostovoljce od enega do pet let zapora, poroča BalkanInsight.

Srbski minister za trgovino Rasim Ljajić iz socialdemokratske stranke, ki se zavzema za novo zakonodajo, upa, da bo njegov predlog podprla tudi Srbska napredna stranka premierja Aleksandra Vučića. Sam pričakuje, da bo parlament o tem glasoval jeseni.

Ruska medijska hiša RIA Novosti je ta teden poročala, da so se srbski prostovoljci priključili proruskim upornikom, ki se na vzhodu Ukrajine srdito spopadajo z vladnimi silami. Dva od njih naj bi bila v spopadih tudi ranjena, a sta se kmalu znova pridružila svojemu bataljonu. Vodja obrambnih sil samooklicane Doneške ljudske republike Igor Strelkov naj bi poročanju agencije nekatere Srbe poznal še iz 90. let prejšnjega stoletja, ko so se skupaj bojevali v vojni v BiH-u.

"Vrnite se k svojim družinam"
Na poročanje se je odzval tudi premier Vučić, ki je dejal, da se več deset Srbov bojuje na obeh straneh ukrajinskih spopadov. Vseeno je po njegovih besedah vsakršna vpletenost srbskih državljanov v ukrajinsko krizo škodljiva za Srbijo, zato je vse prostovoljce pozval, da se vrnejo v domovino in se posvetijo skrbi za svoje družine namesto bojevanja za nekaj tisoč dolarjev.

"Srbija ne sodeluje v teh spopadih. Srbija ima odgovorno politiko. Ne moremo pravno ukrepati, a vse več pozornosti posvečamo ljudem, ki se vračajo iz Sirije in Iraka in tistim, ki so vpleteni v spor v Ukrajini. Spremljamo njihove dejavnosti v državi," je dejal premier v torek.

Pritiski Bruslja in Moskve
Srbija je v ukrajinski krizi zavzela nevtralno držo in si s tem prislužila kritike tako Zahoda kot Rusije. Ta teden so tako Beograd obiskalo visoki evropski in ruski predstavniki ter prepričevali srbsko vlado, da zavzame jasno stališče. Evropska unija je poslala komisarja za širitev Štefana Füeleja, ruska stran pa predsednika dume Sergeja Nariškina, ki je sicer na evropskem seznamu sankcioniranih ruskih državljanov.

Srbija si prizadeva za članstvo v EU-ju, kamor upa, da bo vstopila do leta 2020, a je v odnosu do krize v Ukrajini razpeta zaradi zgodovinsko dobrih odnosov z Rusijo, ki je močna zaveznica pri vprašanju neodvisnosti Kosova, ki ga Beograd in Moskva ne priznavata.