Nemški mediji poročajo, da gre za 31-letnega uslužbenca Zvezne obveščevalne agencije (BND). "Zadeva je resna," je dejal predstavnik kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert, ki pa navedb medijev, da gre za delavca BND-ja, ni želel komentirati. Preiskavo vodi zvezno tožilstvo.

Vohunjenje za preiskovalci vohunov
Der Spiegel in Sueddeutsche Zeitung poročata, da naj bi aretirani Američanom posredoval informacije o nemški 9-članski parlamentarni komisiji, ki preiskuje dejavnosti ameriških in drugih obveščevalnih služb v Nemčiji. Osumljeni naj bi z ameriškimi obveščevalci sodeloval od leta 2012, poroča Al Džazira.

Aretirani naj bi posredoval zaupne dokumente ameriški kontaktni osebi v zameno za denar, neimenovani politik pa je Reutersu dejal, da je osumljeni svoje storitve ponudil prostovoljno, poroča BBC. Šlo naj bi za nekoga, ki ni neposredno povezan z omenjeno preiskovalno komisijo.

Sopredsednik komisije, socialni demokrat Christian Flisek, je dejal, da bi, če bo potrjeno, da je šlo za napad na nemški ustavni organ, "to premaknilo stopnjo zaupanja nazaj na nič in imelo politične posledice".

Po razkritju prisluškovanja Merklovi vohunjenje po starem?
Ameriško-nemški odnosi so se poslabšali kot lani, ko je prišlo na dan, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) v okviru širšega prisluškovalnega programa prisluškovala tudi telefonu kanclerke Angele Merkel.

Obseg ameriškega prisluškovanja po vsem svetu so pokazali dokumenti, ki jih je razkril nekdanji uslužbenec NSA-ja Edward Snowden.

BBC poroča, da bi lahko nov primer domnevnega ameriškega vohunjenja za zaveznico otežil ameriško iskanje nemške pomoči pri ameriškem nasprotovanju dejavnostim Rusije v Ukrajini, pa tudi pri nadzoru iranskih jedrskih ambicij.